Društvo LJUDMILA, Rozmanova 12
SI-1000 Ljubljana
Slovenia
e: info@ljudmila.org
t: +386 1 426 9530
f: +386 1 426 9531

pon,tor,čet,pet 9h-14h
vstop prost

Veznik

Staš Vrenko: Veznik
Interaktivna zvočna postavitev

Kat 771-copy.jpg

O projektu

Veznik je interaktivna zvočna postavitev šestih električnih instrumentov / modularnih sintetizatorjev, namenjenih proizvajanju, procesiranju in oddajanju zvoka. Vsak posamezen modularni sintetizator vsebuje deset multi-funkcionalnih modulov, med drugim sprejemnik, oddajnik, sampler ter klaviaturo. Sintetizatorji so zasnovani hibridno, in kot taki združujejo in omogočajo uporabo analognih in digitalnih tehnik sintetiziranja zvoka. Električni instrumenti, izdelani posebej za ta projekt, izvajalcem omogočajo manipulacijo in ponovno emitiranje zvoka, zajetega preko radijskih sprejemnikov.

Signal pathway example.jpg
Veznik jemlje radijsko frekvenčni spekter kot izvir zvoka, material za nadaljnje zvočno procesiranje in kot vir informacij, ki v sistemu modularnega sintetizatorja vplivajo na delovanje posameznih komponent / modulov sintetizatorja. Izvajalce povezuje v interferenčno situacijo, ki je odvisna od odnosov zvočnih struktur oblikovanih preko različnih moduliranj radijskega inputa, odzivnosti do drugih izvajalcev in določitve frekvence oddajanja zvoka. Nastale zvočne mikroklime so rezultat odločitev vsakega posameznega izvajalca, ki nadzoruje lasten zvok in v medsebojni interakciji z ostalimi tvori mrežo odzivnosti.

Konstanten pretok zvočnih informacij Veznika je mogoče slišati preko različnih kanalov. Znotraj radijske mreže izvajalce povezuje zvok, ki ga pošiljajo prek oddajnika v radijski spekter na izbrani frekvenci. Ta zvok je slišen prek prenosnih FM sprejemnikov, v dometu oddajanja Veznika. Poleg tega pa je izvajalcem in obiskovalcem poslušanje zvočne krajine omogočeno preko ozvočitve posameznih modularnih sintetizatorjev v prostoru galerije. Program (večinoma) komercialnih radijskih postaj, tako postane surov material, zvočna kulisa, ki med izvedbo doživi obsežno, elektronsko preobrazbo. Tovrstna situacija izvajalce povezuje v dinamično radijsko mrežo, ki vzpostavlja večsmerni komunikacijski kanal. Radijska mreža, ki jo takšna participacija ustvarja, se zapira v različne oblike zvočnih povratnih zank, po drugi strani pa se razprostira proti zunanjosti, zajemajoč naključne drobce signalov, ki jih preoblikovane pošilja nazaj v ozračje.

S črpanjem iz FM radijske mreže, aparata hiper razvite kulture komercialnega spektakla, Veznik transformira njeno strukturo. Sodelujoči s pomočjo tehnoludističnega postopka apropriacije zavzemajo različne radijske postaje in začasno kontrolirajo lokacijo, teksturo in kontekst medija. Vloge izvajalec – poslušalec / oddajnik – sprejemnik v začasni situaciji Veznik tvorijo mrežo prehajajočih relacij. Tako vzpostavljena situacija predstavlja odprto, nestanovitno organizacijo med ustvarjalci zvočnih sintez in obiskovalci. V njej se zrcali mikropartikularnost odnosov znotraj začasno vzpostavljene skupnosti v kontekstu množičnega potrošništva in vseprisotnega trga.

Nepredvidljiva narava zvočne situacije prevprašuje elemente participatornega opazovanja in performativnosti (udeleženost v določeni situaciji in/ali dogodku - izkušnja), vrednotenje njegovega pomena in pomena v širšem kontekstu (interpretacija) ter ponuja možnost razburkanja normativnih konceptov realnosti, aktualnosti, resnice in znanja. Nevidna mobilnost zvoka vztraja pri trajajočem principu tukaj in zdaj ter igra pomembno vlogo pri dojemanju javnega prostora in form s pomočjo katerih je ta generiran. Sistem Veznik izpostavlja sodelujoče v tem procesu in sicer ne kot ustvarjalce velikih zgodb, temveč kot ustvarjalce mikro-naracij, ki so vedno efemerno prisotne v ozadju oblikovanja posameznih percepcij.

"Modularno sintetično" situacijo Veznik lahko razumemo kot dejanje zavzemanja pozicije dissensus communis. Pod pojmom dissensus communis ne razumemo zgolj dejstva osnovnega skupnega razsojanja na osnovi katerega se vstopa v "normalno" družbeno komunikacijo. V domeno dissensus communis spadajo tudi mnenja in neformalne norme, ki jih je družba ponotranjila brez vzpostavljanja kritičnega razmisleka. Kot umetniška drža je dissensus communis zasnovan na kritičnem premišljanju, ki zajema svojevrstno "histeriziranje" konsenzualnega javnega polja ter v njem odkriva z družbenim konsenzom prikrite napetosti. Sistem Veznik in njegovi udeleženci v javni prostor (FM spekter) uvajajo disenzualne označevalce na način, da "postajajo" subjekti drugačne artikulacije in performativnosti.

Z uporabo odprtih postopkov materialne in medijske transformacije participatorni dogodek Veznik komentira odnos do programa komercialne kulture in komodifikacije javnih dobrin s pomočjo dekonstrukcije privilegiranega diskurza. Skozi nov frekvenčni prostor ustvarja dissensus, znotraj katerega se različni signali stekajo v začasno integrirani zvočno-prostorski krogotok-telesnost. Veznik je tako potrebno razumeti kot sistem, ki ponuja sodelovalno osnovo za prevpraševanje obstoječih kolektivnih in individualnih razmerij do različnih družbenih komunikacijskih sistemov, ustvarjanja začasnih skupnosti ter možnostih transformacije transmisijskih tehnologij.

Besedilo: Lenka Đorojević

Pretekli dogodki

  • Nastop na festivalu Kiblix | 16. november 2017 ob 20.00 | Nastopajo: Jaka Berger – Brgs, Blaž Božič – SsmKOSK, Aleš Hieng – Zergon, KIKIRIKI, Mono Scarves (Klemen Šali) in Samo Pavlica – Linč.
  • Postavitev in zvočni nastop v sklopu Festivala Sonica 2016 | Nastopajoči: Vitja Balžalorsky, Jaka Berger – BRGS, Blaž Božič – SsmKOSK, Aleš Hieng – Zergon, Kikiriki in Samo Pavlica – Linč | 30. september – 10. oktober 2016

O avtorju

Staš Vrenko (1991) je diplomiral na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, kjer je trenutno študent podiplomskega programa kiparstvo. Njegova interdisciplinarna umetniška praksa združuje raziskovanje različnih polj umetnosti s poudarkom na raziskovanju zvoka, zvočnem oblikovanju, kiparstvu, performativni umetnosti in kineticizmu. Poleg samostojnega ustvarjanja v polju zvočnih umetnosti deluje še v pesniško-zvočni skupini nevem nevem.

Pogosto sodeluje pri projektih drugih umetnikov, oblikuje zvok za video in instalacije ter kot scenograf sodeluje pri gladaliških predstavah. Razstavljal je na večih skupinskih razstavah: na mednarodnem festivalu Svetlobna Gverila in v Galeriji Vžigalica (2012), na razstavi 4.4. Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana) v Galeriji Škuc (2013), projekt Liminale z društvom OFFTIR na U3| 7. Trienale sodobnih umetnosti v Sloveniji, SCCA Ljubljana (2013) in razstava STIK/H v sklopu festivala Dnevi poezije in vina v Fürstova hiša na Ptuju (2013). Svoje avdio-vizualne performanse je predstavil na AKC Metelkova mesto v Ljubljani in v Sokolskem domu v Škofji Loki (2014), na ljubljanskem festivalu Strictly Analog 2015 in festivalu Svetlobna Gverila (2016). Izvajal je tudi samostojne koncerte na festivalu Mlade rime v Menzi pri koritu AKC Metelkova mesto v Ljubljani, radijski koncert v živo na Radio Študent v Ljubljani ter solo koncerte v Pritličju, Modrem kotu in Koncertni dvorani Tovarne Rog v Ljubljani med 2015 in 2016.

Kuratorica: Lenka Đorojević
Tehnično (po)svetovanje, ideje, odprto-kodna vezja: Luka Frelih, Peter Edwards aka Casperelectronics, Michael Page, Dave LeBleu in www.dlbelectronics.com, Scott Gravenhorst, Nicolas Collins, Elliot Williams in Logic noise kolumna + komentarji na www.hackaday.com, uporabniki Electro-Music foruma (posebej pod-tema Lunettas - circuits inspired by Stanley Lunetta) in uporabniki foruma Muff-Wiggler
Sestavljanje vezij: Blaž Božič, Luka Frelih, Tina Dolinšek in Maja Burja
Produkcija: Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost (zanj Tina Dolinšek) in Zavod Projekt Atol (zanj Uroš Veber).
V sodelovanju z: Mota – Muzej tranzitornih umetnosti

Zahvala: Maja Burja, Vesna Obid, Marij Vrenko, Maj Vrenko, Blaž Božič, Matej Stupica, Lenka Đorojević, Tina Dolinšek in Uroš Veber, Blaž Božič - Boško, Samo Pavlica - Linč, Kikiriki, Jaka Berger - Brgs, Vitja Balžalorsky in Aleš Hieng – Zergon (glasbeniki), HTE, Tiskana vezja DU-MA in Iverton

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.