Projekt se umešča na družbeno platfomo Instagram: @flat_gaze
@flat_gaze spremlja teoretski esej avtorja Maksa Valenčiča z naslovom Odprta skrivnost. Besedilo je v celoti dostopno na spletni strani osmo/ze.
Dogodki v osmo/zi (Slovenska 54, 8. nadstropje)
Ogled razstave:
- četrtek, 9. 12. | 18.00–21.00
- petek, 10. 12. | 16.00–19.00
- sobota in nedelja (11.–12. 12.) | 12.00–16.00
- ponedeljek, torek in sreda (13.–15. 12.) | 16.00–19.00
Pogovor (Matej Mihevc, Benjamin Fele, Maks Valenčič):
- torek, 14. 12. | 18.00
O projektu
S projektom @flat_gaze novomedijski umetnik mlajše generacije Matej Mihevc raziskuje specifike trenutnega stanja kulturne produkcije po postinternetu. @flat_gaze odpira vprašanja objektnosti in pomena, inovacije in avtorstva ter produkcijskih in diseminacijskih procesov v umetnosti in širši kulturni sferi, ki pospešeno mutirajo ob napredovanju razvoja nevronskih mrež in širitvi dostopnosti tehnologij umetne inteligence.
@flat_gaze se umešča na družbeno platformo Instagram, vse relevantnejše prizorišče umetnosti, ki ga danes namesto ekonomije vrednosti, avre in pomena oblikuje ekonomija pozornosti, dosega in afekta. Sodobno figuro ustvarjalca kulturnih vsebin kot remikserja, DJ-ja, programerja ali kuratorja vsebin @flat_gaze posodobi v generativen in avtomatiziran povratni splet konzumacije in produkcije (podob).
Projekt obsega Instagram profil (@flat_gaze), ki sledi specifičnim na digitalno, postinternetno in sodobno umetnost vezanim profilom posameznikov, umetnostnih galerij in blogov, ki objavljajo fotodokumentacije razstav, digitalne objekte ali njihove različne preplete. Objave teh profilov so avtomatizirano zbirane in služijo kot podatkovna baza za učenje nevronske mreže StyleGAN2-ADA. Ta se uči nenadzorovano, avtomatiziran proces pa vsak dan izbere naključne koordinate v latentnem prostoru, od koder generira podobe, ki so objavljene na profil @flat_gaze.
Sledilci profila tako med scrollanjem po Instagramu dnevno naletijo na algoritmično generirane podobe, ki kulturne vzorce, trende in tokove plastično povzemajo v obrise objektov, prostore in vzdušja. Ti so pravzaprav dvodimenzionalne vizualizacije izsekov večdimenzionalnih kategorij, v katere nevronska mreža kvantificira kulturno produkcijo. Tako predstavljajo človeku viden fragment sicer tujega in nedoumljivega algoritmičnega “pogleda” na kulturno polje.
Pri tem je vsaka podoba, čeprav jo kot človeški sledilci zaradi nenavadnih semantičnih kombinacij poskušamo obravnavati kot partikularno in pomenljivo, posebna ravno v svoji generičnosti ter (prostorski in pomenski) globini, ki je zgolj učinek površine. Avtomatizirana in hiperproduktivna zanka ničesar ne sporoča, kritizira ali razkriva, ampak brezbrižno generira nove afektivne možnosti za človeškega konzumenta in anticipira algoritmično obogatene ustvarjalne procese prihodnosti.
Foto
Foto: Matjaž Rušt
O umetniku
Matej Mihevc (1995) je podiplomski študent smeri Video in novi mediji na ALUO. V svojem delu se na različne načine ukvarja z vplivom novih tehnologij na kulturno produkcijo. V preteklosti je sodeloval v številnih oblikovalskih projektih, v zadnjem času pa goji tudi zanimanje za različne industrijske procese in umetne materiale (3D-tisk, oblikovanje plastike itd.) ter za strojno učenje in umetno inteligenco. Oktobra 2020 je na Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti (MFRU) v Mariboru prejel glavno študentsko nagrado za svoje delo Latent space walk, leta 2021 pa je skupaj s Farah Saro Kurnik v Galeriji Media Nox predstavil projekt Kambrijski vmesniki (2021). Že peto leto vodi na Radiu Študent avtorsko oddajo Modem, v kateri raziskuje internetno glasbeno podtalje.
Umetnik: Matej Mihevc
Programiranje in tehnološka podpora: Benjamin Fele
Kuriranje: Maja Burja, Tjaša Pogačar
Besedilo (Odprta skrivnost): Maks Valenčič
Prevodi in jezikovni pregledi: Nataša Martina Pintarič, Jana Renée Wilcoxen, Matjaž Zgonc
PR: Jan Drozg, Anže Zorman
Oblikovanje vizualne podobe: Farah Sara Kurnik
Zahvala: Valter Udovičić
Produkcija: Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, in Zavod Projekt Atol s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana. Projekt je del mreže EASTN-DC, ki jo sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
