Društvo LJUDMILA
Rozmanova ulica 12
1000 Ljubljana
Slovenia
Prostori: osmo/za

Gospodarnost TEŠ6

Gospodarnost projekta TEŠ6 je eden izmed pokazateljev in kriterij za odločanje. Gospodarski kazalci so načeloma izračunljivi, vendar šele po aktivnem poslovnem obdobju. Niti v tem primeru ne gre za en sam in absoluten kazalec. Pred poslovnim dogodkom, ki je v tem primeru izgradnja in obratovanje v teku cele življenjske dobe, kazalcev ni mogoče izračunati, obstoje tehnična in poslovna tveganja ter negotovosti. Subjektivna oziroma pogojena z okoliščinami je tudi izbira med različnimi kazalci.

Osnovni izračun gospodarnosti - primerjava dveh elektrarn

Model za izračun gospodarnosti

Preprost model za primerjavo dveh elektrarn je v:

Model je izpopolnjen za parametrično analizo glede na ceno zemeljskega plina v dvodimenzionalni tabeli:

Rezultati modela so predstavljeni v članku Termoelektrarna Šoštanj 6: Nesrečna zgodba zapoznele tranzicije (glej besedilo tam) komentarji k podatkom in izračunom pa v naslednji točki. Popravek k članku je objavljen v PP 29 25.9.2010 .

Drugi članek s parametrično analizo glede na ceno plina je bil objavljen v Sobotni prilogi dela 9.10.2010.


Primer za leto 2011 po podatkih EEX

Po objavi v Sobotni prilogi Dela, 14.8.2010

Sobotna MGT 100814 s19 tabela obratovalni.jpg
Sobotna MGT 100814 s19 tabela koncna.jpg
Sobotna MGT 100814 s19 graf.jpg


Primerjamo TEŠ 6 in plinsko parno elektrarno Mellach 2 z močjo 2x415 MW, skupno 830 MW.

V primerjavi med elektrarnama (tabela: obratovalni stroški) je upoštevana predvidena cena premoga iz Velenja (2,5 evra/GJ), preostale cene so po osrednji evropski borzi EEX, in sicer za terminske pogodbe za leto 2011. Te so na 3. avgust letos bile: cena plina: 21,23 evra/MWh, emisijski kuponi 14,8 evra/t CO2. O+V-stroški so prosto ocenjeni, malo prenizko za TEŠ 6, malo previsoko za PPE Mellach. Predpostavljeni izkoristki so malo pod garancijskimi: za TEŠ 6 42 odstotkov, za PPE Mellach 57 odstotkov.


Kot bonus upoštevamo prodano toploto, ki jo bosta elektrarni oddajali v toplotno omrežje. TEŠ bo prodal precej manj toplote kot Verbund-ATP, lastnik PPE Mellach, ker je pač širše območje mesta Gradec večje od Velenja.

Ocena na osnovi delnih podatkov je: s prodajo toplote se stroški pri TEŠ 6 zmanjšajo za okrog tri evre/MWh, pri PPE Mellach pa za sedem evrov/MWh.

Po tem je izračunu TEŠ 6 v rahli prednosti glede sprotnih stroškov.

Tržna cena EEX za leto 2011 je 51,39 evra/MWh za pasovno električno energijo in 66,08 evra/MWh za vršno. Neznana podrobnost je, koliko lahko elektrarni pridobita s sistemskimi storitvami, in s tem, da proizvedeta čim več vršne energije. Ocenjujem, da so možnosti približno enake. TEŠ 6 zaradi svojega položaja v Sloveniji in potreb po sistemskih storitvah malo več pridobi pri tej komponenti, PPE Mellach pa je bolj prožna in bo bolje optimirala obratovanje. Usodni so kapitalski stroški

Za TEŠ 6 so usodni kapitalski stroški. Za TEŠ 6 s 600 MW je znana številka 1,2 milijarde evrov, a se bo gotovo še povečala; za močnejšo (830 MW) PPE Mellach pa je že dokončna cena 550 milijonov evrov. Specifična investicija je torej 2000 evrov/kW pri TEŠ 6, trikrat višja kot 663 evrov/kW pri PPE Mellach.


Upoštevan je izračun gospodarnosti, pri katerem se uporablja diskontna stopnja za čsovno vrednotenje vložkov oz. izložkov po letih. V pojmu diskontna stopnja se skriva več računskih in konceptualnih podrobnosti!

Uporabljena je skromno ocenjena (običajna) diskontna stopnja osem odstotkov. Glede na pomanjkanje kapitala pri nas in glede na vse izgubljene priložnosti (»oportunitetni stroški«) bi bila utemeljena tudi višja številka. Obračun vsega, obratovalnih in kapitalskih stroškov, je v končni primerjalni tabeli. Izbira računske življenjske dobe 35 let je utemeljena z okoljskimi vidiki, na primerjalni izračun pa ne vpliva precej. Računska življenjska doba je upoštevana v anuitetnem dejavniku, ta pa je v območju nad 20 let zelo šibko odvisen od življenjske dobe.

Računska tabela je v zgoraj citirani datoteki.

Parametrična analiza glede na ceno plina

Članek s parametrično analizo glede na ceno plina je bil objavljen v Sobotni prilogi dela 9.10.2010. Uporabljen je isti model, s tem, da je dodana analiza na parameter cena plina in obratovalne ure (ni predstavljeno v članku). Model glej v že citirani datoteki Proizvodni stroski drugi clanek.xls 96.5 Kb.


Viri