Društvo LJUDMILA
Rozmanova ulica 12
1000 Ljubljana
Slovenia
Prostori: osmo/za

Zadostnost virov električne energije v Sloveniji 2005

Zadostnost virov električne energije v Sloveniji 2005

Glavna stran projekta: Ocena zadostnosti proizvodnih virov električne energije v Sloveniji

Začetni komentar:

trditev mag. Žebeljana, kot citira Andrej Klemenc:


"Ob utemeljevanju, da je oskrba z elektirčno energijo v Sloveniji ogrožena je prejšnji torek v Delu državni sekretar za energetiko mag. Djordje Žebeljan odkrito povedal, da sedanje cene električne energije v Sloveniji in tudi v EU investitorjem ne dajajo signalov za investiranje (zaradi česar je vprašljiva tudi izgradnja 2x400 MW plinske elektrarne v Kidričevem, ki bi za lep čas pogasila našo elektroenergetsko žejo), torej je edina možnost, da za zanesljivo oskrbo poskrbi država (v ozadju je baje nova elektrarna v Šoštanju), pri čemer se celo računa na denar iz Bruslja."

To, da cene elektrike ne v Sloveniji ne v EU ne bi dajale primernega signala že dolgo ni več res.

Zgornja slikica (oziroma pripeta EEX call 06 ...) je prikaz borzneih predvidevanj za ceno elektrike v letu 2006 (in kasneje, če bodo predpostavke nespremenjene). Da so bile cene prenizke je veljalo do leta 2003. V tistem letu so se začele napovedi dvigati. Če cena 25€/MWh (za pasovno el. energijo) zadostuje samo za obratovalne stroške, je cena okoli 35 €/MWh že dovolj visoka, da se investitor odloči za najbolj konkurenčno elektrarno - plinsko parno (kot predlagana Kidričevo 2 x 400 MW, ki bo dvojček elektrarne v Mellachu, pod Gradcem).

Torej trditev, da cene električne energije ne omogočajo novih investicij, ne velja že vsaj dve leti.

Še dosti manj zaupanja vredna pa je izjava direktorja direktorata za energijo po letošnji pomladi, ko se je cena na EEX (call opcija za pasovno dobavo leta 2006) zavihtela proti 45 €/MWh (kar pa je še vedno le okoli 10,8 SIT/kWh, pri tem pa so stroški TE Šoštanj preko 12,5 SIT/kWh). Če bi pri nas delovala borza (Borzen) bi tej ceni gotovo sledila. Vzroka za ta skok cene sta dva: cena emisijskih kuponov, ki je skočila na okoli 20 €/t CO2, in višje cene zemeljskega plina.

Posledice letošnjega skoka cen so še bolj zanimive. Velika elektroenergetska podjetja v Evropi so polna denarja in iščejo investicijske priložnosti. Emisjske kupone so dobila zastonj, sedaj pa (povsem ekonomsko-logično) zaračunavajo njihovo polno tržno vrednost (polni oportunitetni strošek). Gre za desetine milijard evrov, če ne že za stotine.

Skok cen zaznava tudi Borzen, čeprav so količine s katerimi se trguje minimalne (za danes, 3.10. 120 MWh oziroma okoli 5 MW pasovne moči!). Cena pa je solidnih 15.000 SIT/MWh, prekrasnih 60 evro/MWh!

Namera, da bi razpisali gradnjo elektrarne pod pretvezo prenizkih zmogljivosti v Sloveniji še ena pred-tranzicijska blodnja, ki nima nikakršne zveze z dogajanjem v naši okolici, čisti anahronizem. veseli me, da so to spoznali uradniki na Miistrstvu za finance, ki so odsvetovali tak sklep vlade (glej materiale za odločanje na seji vlade, v arhiv materialov na spletu vloženo 13.9.2005)

Kaj se ta čas dogaja v Nemčiji je razvidno iz poročila, ki ga je pri nas objavila "energetika.net" dne xx septembra 2005. Vsak čas bo ponudba zopet daleč presegala povpraševanje po električni energiji. Tudi to se je že večkrat zgodilo na liberaliziranih trgih, najbolj značilno v Angliji, kjer so zaradi tega povsem zamenjali sistem trgovanja (uvedba NETA nameto Pool-a)