Društvo LJUDMILA
Rozmanova ulica 12
1000 Ljubljana
Slovenia
Prostori: osmo/za

Portfolio Ljudmila

Kdo je Ljudmila?

Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo – Ljudmila (1994) je nepridobitni produkcijski, razvojni in podporni laboratorij na področju digitalnih medijev in internetnih storitev za nevladne in nepridobitne organizacije, umetniške skupine ter aktivne posameznike. Poleg lastne produkcije podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v okviru delavnic skupinsko izobraževanje.

Dolgoletne izkušnje s snovanjem tehničnih rešitev ter izvedbe umetniških in družbeno angažiranih projektov s področja digitalne kulture, informacijskih in komunikacijskih tehnologij so v Ljudmili ustvarile edinstveno srečevališče ljudi, izkušenj, znanj in zamisli, ki združujejo različne vidike naprednih medijskih praks ter omogočajo izvedbo večplastnih multimedijskih projektov. Ljudmila vzdržuje tudi javnodostopni internetni strežnik za objavo nepridobitnih kulturno-umetniških in družbeno angažiranih vsebin ter e-komunikacijo.

Laboratorij je nastal na pobudo slovenskih ustvarjalcev računalniških in novomedijskih kulturnih praks s finančno in pravnoformalno podporo Zavoda za odprto družbo – Slovenija/OSI-Slovenia, v okviru katerega je deloval kot samostojni program vse od vzpostavitve leta 1994 do konca leta 2000. Od leta 2001 deluje v okviru ljubljanskega Kulturnoumetniškega društva KUD France Prešeren Trnovo.

Ljudmila Je ustanovna članica mrež European Cultural Backbone/ECB, mreže regionalnih centrov za nove medije na območju nekdanje Jugoslavije A.Network in mreže multimedijskih centrov Slovenije "M3C".

Ob 10. obletnici delovanja (2004) je prejela nagrado Zlata ptica "za izjemne dosežke na področju novih medijev", ki jo podeljuje društvo Liberalna akademija. V letu 2009 smo se včlanili v mrežo Communia – evropsko tematsko mrežo za digitalno javno domeno.

Zaradi nepridobitne narave svoje dejavnosti in konteksta delovanja nastopa Ljudmila pri večini referenčnih projektov, navedenih v nadaljevanju, hkrati v vlogi izvajalca in producenta oziroma soproducenta.



Na kratko o ključnih projektih

Creative Commons Slovenija in Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture

od 2005 dalje

Pomen projekta je zlasti v vzpodbujanju družbene razprave o vlogi in pomenu ustvarjalnosti in spoštovanju ustvarjalnih dosežkov v spremenjenih okoliščinah kulturno umetniškega in znanstvenega ustvarjanja, kot jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij. V sodelovanju z Inštitutom za intelektualno lastnino in avtorji. Poleg prilagoditve pravnih licenc CC slovenskemu pravnemu redu (2005) še mednarodni festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki predstavlja digitalna dela odprtih vsebin in odprtih licenc v petih kategorijah (slika, zvok, besedilo, video, kombinirani mediji). Spletišče projekta kot zbiralnik odprtih digitalnih vsebin, besedila in razmišljanja o položaju avtorja v dobi digitalne produkcije, internetne distribucije in tehnološkega zapiranja.  http://ustvarjalnagmajna.si


Odprta koda v odprtih sistemih – Debian GNU/Linux

od 2001 dalje


Luka Frelih: FRIDA V.

od 2004 dalje

participatorna, globalna in javna akcija http://fridav.ljudmila.org/

Frida V. Usklajen nabor programske in strojne opreme na kolesu omogoča samodejno kartiranje odkritih brezžičnih računalniških omrežij, enostavno snemanje z lokacijo in ikono označenih posnetkov in priložnostno sinhroniziranje s strežnikom na internetu. Obiskovalci so povabljeni da se s Frido zapeljejo po mestu in soustvarijo nove digitalne zapise mesta

(Frida V. 2005/2006 - New York; Frida V. 2006 – Maribor (MFRU), Ljubljana, München, Zagreb, Bergen; Frida V. 2007 – Peking, Frida V. 2008 – Istanbul, Frida V. 2009 - Pariz).

Mreža multimedijskih centrov Slovenije – M3C

(od 2004 dalje)

Nacionalni projekt zagotavljanja javne infrastrukture ter podpore in produkcije umetniškega ustvarjanja na področju multimedije in naprednih tehnologij, ki ga sofinancirajo tudi slovensko Ministrstvo za kulturo, Direktorat za informacijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter EU/Evropski sklad za regionalni razvoj. http://www.m3c.si

kulturnik.si – S partnerji razvijamo multimedijski kulturno-informacijski portal, ki je namenjen informiranju javnosti ter promociji dogodkov in prireditev javnih zavodov, organizacij, neformalnih skupin in posameznikov s področja kulture, izobraževanja in multimedije. Vsem organizatorjem in producentom omogoča hitro, neposredno in popolnoma brezplačno objavo vseh storitev, programov in dogodkov. Kulturna ponudba celotne Slovenije na enem mestu za vse obiskovalce kulturnih dogodkov. http://www.kulturnik.si

Slovenski umetniki na Beneškem bienalu (2003 in 2001)

Žiga Kariž, Teror=Dekor: Umetnost zdaj! (svetovanje in realizacija tehnične podpore),

Makrolab (Marko Peljhan): Makrolab/Territory 2003/Mark IIex (svetovanje, načrtovanje in vzpostavitev računalniških sistemov za prenos podatkov ter realizacija spletne strani)

TransHUB_01 – Mobilni digitalni laboratorij

terenski izobraževalni projekt – osnovno in napredno usposabljanje za uporabo IKT (2002)

Cyca – Kiberkavarna

ponovna vzpostavitev brezplačne javno dostopne točke do interneta v KUD F. Prešeren (1995–1997 in od 2002 dalje)

Internetni strežniki

javnodostopni internetni strežniki za objavo nepridobitnih kulturnoumetniških in družbeno angažiranih vsebin ter elektronsko komunikacijo. (od 1994 dalje) http://www.ljudmila.org/ http://info.ljudmila.org/


Nagrade

nagrada Zlata ptica 2004 za »izjemne dosežke na področju novih medijev«  (podeljuje Liberalna akademija)

1. nagrada za multimedijo na Mednarodnem računalniškem festivalu MFRU 2001 za multimedijski CD ROM »Videodokument – Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998«  (so-produkcija z Zavod SCCA-Ljubljana)


Referenčni projekti

projekt Prosto-vezje – rezidence na Ljudmili

leto izvedbe: od 2006 dalje projekt v teku

2009 Nedine Kachornnamsong

Yes / No / Maybe je interaktivna umetniško-družabna instalacija, ki spletne zmenkarije postavlja v fizično okolje. Premestitev virtualnega v fizično okolje opusti vidik tehnoutopije/distopije in je sredstvo za preizpraševanje koncepta človeškosti in z njim povezane dualistične politike. 

Koncept, raziskovanje, izvedba: Nedine Kachornnamsong
Programiranje, svetovanje, izvedba: Luka Frelih (Ljudmila)
Svetovanje, koordiniranje, organiziranje: Robertina Šebjanič (Ljudmila), Martin Bricelj (MoTA), Neja Tomšič (MoTA) in Borja Močnik (Code.EP)
Produkcija: LJUDMILA, laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren Trnovo in MoTA - Museum of Transitory Art. 
predstavitev/razstava. Kavarna Moderne galerije, december
http://www.ljudmila.org/dat/Artist-in-Residence:_Nedine_Kachornnamsong/
2009 
Število obiskovalcev. 500

2006 Teresa Almeida (Portugalska / Portugal)

Prostorska obleka in Yuga / Space Dress and Yuga

modna instalacija / fashion installation   Pripomočki za urbana razpoloženja (Modes for Urban Moods) je serija oblačil z vdelanimi mehanizmi, ki raziskujejo razmerja v javnem prostoru in opredmetijo nevidne socialne mreže. So tankočutni prostorski skulpturni izrazi, ki jih oblikuje telo. Serija je sestavljena iz Urgentnega prstana (Emergency Ring), Glasnega balona (Loud Bubble), Kril (Wings) in Prostorske obleke (Space dress). Prostorska obleka je oblačilo, ki se napihuje skladno s posameznikovo odločitvijo v določeni situaciji. Oblikovana je za soočenje s stresom, tesnobo, klavstrofobičnimi situacijami ali preprosto za zagotavljanje udobja. Izvorno je bila oblikovana za konico prometa na newyorški podzemni železnici in druge javne prostore, kjer se pojavlja gneča.   Yuga je sestavljena iz dveh kosov: pasa in torbice. Oba uporabljata zvok kot predmet. Z uporabo prostora krepita razpoloženjska stanja. Torbica pomaga obvladovati čustva ali frustracije – v komunikacijah, nesporazumih ali odtujitvah. Pas se ukvarja s pozornostjo – je prenosen pripomoček, ki v interakciji z okoljem zaznava fizično bližino in gibanje. Na osnovi zbranih podatkov oblikuje kratke kompozicije, ki drugim omogočajo prisotnost nosilca pasu in s tem spontano vzbudijo pozornost okolice in/ali interakcijo z njegovim okoljem.

Yuga je hkrati tudi zvočni in prostorski prevod fizičnih sprememb, ki se pojavijo z vzpostavljanjem novih vezi.

http://www.banhomaria.net/yuga.html

Projekt prikazan na 13. MFRU -350 obiskovalcev


producenti Ljudmila,ljubljanski laboratorij za digitalne medije pri KUD France Prešeren

realizacija ljudmila vodenje in sooblikovanje projekta, celotna infrastrukturna podpora projektu; oblikovanje in izvedba projektov, koordinacija in organizacija


http://ustvarjalnagmajna.si (ex creativecommons pika si)

od 2004 dalje projekt v teku


projekt FRIDA V.

Avtor projeta: Luka Frelih

2009 Razvoj za Futur en Seine : Luka Frelih, Žiga Kranjec, Jure Lozić, Rok Hlavaty, Miha Turšič, Igor Križanovskij

2004 -2008 Sodelavci: Rok Hlavaty, Adam Hyde, Fabian Vogeli.

“FRIDA V.” (Free Ride Data Acquisiton Vehicle) je robustno in udobno kolo opremljeno za učinkovito raziskovanje in kartiranje javnih urbanih prostorov. Nosi majhen računalnik z brezžičnim omrežnim vmesnikom, GPS sprejemnik, kamero z mikrofonom in baterije. Udeleženec v projektu prevzame vlogo voznika in soustvarjalca digitalnih vsebin. Sistem upravlja in nadzira prek enostavnega vmesnika na krmilu kolesa. Usklajen nabor programske in strojne opreme omogoča samodejno kartiranje odkritih brezžičnih računalniških omrežij, enostavno snemanje z lokacijo in ikono označenih posnetkov in priložnostno sinhroniziranje s strežnikom na internetu. Raziskovalec lahko analizira zbrane podatke in naredi zemljevide raziskanega območja, ki predstavijo nevidna informacijska polja v njem. Vpogled v zbrane podatke in posnetke, analize, zemljevide in zaključke lahko udeleženci in drugi dobijo na razstavi, pa tudi na spletni strani. Iz njih nastajajo karte brezžičnih omrežij in posnetkov, so pa tudi zametek - vhodni podatki - za bodoče proste zemljevide mest. Tudi dokumentacija o strojni in programski opremi, razvita v sklopu projekta, je prosto dostopna na spletni strani. Frida V. je tako popolnoma prosta eksperimentalna platforma primerna za nadgradnje in predelave. http://fridav.ljudmila.org

2009 je bil projekt predstavljem na zelo odmevnem mednarodnem festivalu Foture en Seine ( predstavljenih 16 prototipov prihodnosti) – in se je razširil iz enega prototipa na dva modula – prvi je bil realiziran modul DYV FRIDA V. ( 15 frid) in nastal je tudi 3d render za industrijski dizajnj FRIDE V. ( soproducent Ars longa Paris )

Med leti 2004 – 2009 je bil projekt predstavljen na večini najpomebnejših mednarodnih in slovenskih festivalih intermedijske umetnosti: festival DEAF 2004 v Rotterdamu, na razstavi Sodobna slovenska umetnost 95'05 - Teritoriji, identitete, mrežže; v času rezidenčnega bivanja v New Yorku 2005/2006, na festivalu MFRU 2006, na festivalu Crash Test Dummy v Ljubljani 2006 in Münchnu ter festivalu Piksel v Bergnu 2006, na festivalu AMBER v Istanbulu v Turčiji 2008, Futur en Seine 2009 . 

Produkcijsko je bil podprt med leti 2004 – 2009 od: CAP Digital, Region Ille de France, Mestna občina Ljubljana, Ministrstva za kulturo R.Slovenije, Rotterdam By Cycle, Xenya d.o.o., Bicycle center Bauer, the THING, Lower Manhattan Cultural Council and National Endowment for the Arts.

producenti Ljudmila,ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo

realizacija ljudmila vodenje in sooblikovanje projekta, celotna infrastrukturna podpora projektu; oblikovanje in izvedba projekta

http://fridav.ljudmila.org

projekt Prosto - vezje

od 2005 dalje projekt v teku

Programski sklop Prosto-vezje, ki ga v Ljudmili izvajamo od leta 2007, temelji na laboratorijskem delu umetnikov v skupinah, odprtih za javnost. Uporaba fizičnih vmesnikov in elektronskih vezij v intermedijskih projektih postaja z vedno večjo razširjenostjo odprte kode, odprte strojne opreme in izmenjavo izkušenj ter zanimivih »receptov« prek interneta možna tudi za najširšo publiko, ki se je do nedavnega bala pogledati pod pokrov elektronske umetnosti. Sproščeni eksperimenti pod vodstvom izkušenih gostujočih hekerjev – »circuit bending«, »tinkering« in »kit kompleti« so lahki prvi koraki, ki dajejo takojšnje rezultate in pri publiki spodbujajo zanimanje za nadaljne samostojno delo in razvoj intermedijske umetnosti s svežimi idejami tako razširjenega kroga njenih ustvarjalcev. Avtorje in soavtorje teh projektov smo javnosti najprej predstavljali v okviru ciklusa Ljudmilin digitalni obrok, kar smo izkoristili tudi za javno povabilo k participaciji (aktivni udeležbi), in na koncu razstavili ali drugače prestavili javnosti. Ljudmila kot laboratorij ponuja izvrstno okolje za tovrstno delo. Poleg projektov z že izdelanimi načrti smo znotraj laboratorija razvijali tudi nove koncepte. Z združevanjem znanja in izkušenj domačih in tujih strokovnjakov raziskujemo obetavne ideje za široko uporabne »heke«, ki so enostavni in ne stanejo mnogo, a lahko kljub temu ob njihovi izdelavi in kasnejši uporabi v umetniških dogodkih publika publika dobi marsikatero novo zamisel.

producenti Ljudmila,ljubljanski laboratorij za digitalne medije pri Kud F.Prešeren

realizacija ljudmila vodenje in sooblikovanje projekta, celotna infrastrukturna podpora projektu; oblikovanje in izvedba programa

http://www.ljudmila.org/dat/Prosto-vezje/


Creative Commons (CC) Slovenija in Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture

od 2005 dalje projekt v teku

1: Spletna stran 2. Festival 2008 (Ravbarji in žandarji) 3: Festival 2006 (Kiberpipa) 4: Pravni seminar 2005, L. Lessig (Cankarjev dom)

Vzpodbujanje družbene razprave o vlogi in pomenu ustvarjalnosti in spoštovanju ustvarjalnih dosežkov v času digitalne produkcije. CC je globalno gibanje, ki se odziva na spremenjene okoliščine kulturno umetniškega in znanstvenega ustvarjanja, kot jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij. Prva faza projekta Creative Commons za Slovenijo (2005) je prinesla prilagoditev pravnih licenc CC slovenskemu pravnemu redu. Idejo smo ciljnim javnostim po Sloveniji predstavili z gostujočimi predavanji in na koncu z mednarodnim javnim dogodkom, festivalom ustvarjalnosti. Mednarodni Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture predstavlja digitalna dela odprtih vsebin in odprtih licenc v petih kategorijah (slika, zvok, besedilo, video, kombinirani mediji). Leta 2005 je obsegal še odmeven pravni seminar s priznanimi predavatelji iz tujine, predstavitev prevoda knjige "Free Culture" L. Lessiga z avtorjevim predavanjem ter osrednji dogodek, na katerem smo predstavili prednosti tovrstne prakse s kulturnim programom v živo, primere dobrih praks doma in v tujini in posebnosti postopka prilagajanja licenc v slovenski prostor ter uradno objavili te licence na spletu. 8 festivalskih dogodkov na 5 lokacijah je obiskalo prek 300 obiskovalcev. Program in gradivo na spletnem portalu. Leta 2006 se je festival odvil v ljubljanski Kiberpipi. Spletišče projekta smo razširili v zbiralnik odprtih digitalnih vsebin ter objavili mednarodni zborniki Bralnik #2, ki obsega besedila in razmišljanja o položaju avtorja v dobi digitalne produkcije, internetne distribucije in tehnološkega zapiranja. (5.12.2006, udeležba 60) Leta 2008 je festival z imenom Ravbarji in žandarji sestavljal zbir različnih povezanih aktivnosti in dogodkov, navezanih na premislek o Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, težavam, s katerimi se spopadajo avtorji, in možnim ukrepom za izboljšanje pogojev kroženja avtorskih del. Program in gradivo na spletnem portalu.

producenti Ljudmila, Inštitut za intelektualno lastnino, ob podpori fundacije OSI in Ministrstva RS za kulturo

realizacija ljudmila vodenje in sooblikovanje projekta, celotna infrastrukturna podpora projektu; oblikovanje in izvedba programa Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture, načrtovanje, izvedba, nadgradnja spletnega portala projekta CC Slovenija, tehnična podpora na lokacijah festivala, izvajanje programa ... 


http://ustvarjalnagmajna.si


projekt Makrolab

Makrolab (1994-2007) Makrolab Territory 2003 - Makrolab mark IIex na Beneškem bienalu 2003

Makrolab je visoko tehnološko opremljen samopreživetveni laboratorij s programom »raziskovalec v gosteh«... znotraj projekta Makrolab gre za 3 primarna globalna raziskovalna polja: TELEKOMUNIKACIJE, MIGRACIJE, VREMENSKI SISTEMI. Sodelavci Projekta Atol in Makrolab gledajo na ta tri polja kot teritorij, ki ga bodo v časovni dobi 8 let, torej v za ta projekt namenjenem času, identificirali, mapirali, prepotovali in raziskali v vseh smereh in smislih. Tako v njegovih fizičnih kot psihičnih, socialnih, političnih in umetniških razsežnostih…

producent: Zavod Projekt Atol in Ljudmila

realizacija ljudmila: svetovanje, načrtovanje in vzpostavitev računalniških sistemov za prenos in integracijo podatkov, slike, zvoka in predstavitev projektnega dela v Makrolabu; načrtovanje in realizacija nadgradnje spletnega mesta

http://makrolab.ljudmila.org



projekt Teror=Dekor: Umetnost zdaj!

Žiga Kariž 2003

3. faza projekta Teror=Dekor opozarja na stanje stvari in protislovno situacijo, ki jo povzroča vladavina kapitala. S podobami terorja uperjenega proti moči kapitala, ki zakriva lastno moč. Podobe teroristov so prikazane kot dekorativne slike v stanovanjih premožnih zbiralcev. Cinizem kapitala je prignan tako daleč, da izvor moči ni več skrit za podobo, pač pa jasno viden. Tretji projekt iz cikla Teror=dekor sestavljajo objekti z vgrajeno kamero; s tem se to kupno moč skuša vizualizirati na simbolen način, saj si omenjene objekte ljudje izposodijo na svoje domove. V idealnejših okoliščinah bi bile slike na prodaj,tako pa izposoja simulirala nakup...

producenti: Galerija Kapelica, Žiga Kariž in Ljudmila

realizacija ljudmila: tehnični koncept, svetovanje, načrtovanje in realizacija prenosa slike prek interneta in uporabniški vmesnik


http://www.terror-decor.org

leto izvedbe projekt

Digital Dish at Ljudmila - Ljudmilin digitalni obed

od 2003 dalje 

projekt v teku

skupni naziv za serijo predavanj in predstavitev umetniških praks in izkušenj

slike:

  • kuda.org
  • kuda.read (Branka Ćurčić)
  • Julian Oliver
  • Caspar Stracke
  • Wolfgang Staehle


2009 Nedine Kachornnamsong Nadzor in prikaz: podoba Duha Stroja 

V svoji predstavitvi/predavanju je umetnica predstavila zmožnosti tehnologije za spreminjanje naše družbe kot vir razumevanja človeških bitij, tako da bo na 'bistvo tehnologije' pogledala kot na 'način razkrivanja'. Ena izmed njenih tez je da nas poglavitno odkritje čaka na področju digitalnih in 'online' komunikacij. Razlog za to je način, na katerega je v digitalnih medijih zastavljena interakcija med človekom in strojem, ki od uporabnika zahteva pogled z višjega nivoja abstrakcije, če želita orodja uspešno uporabljati. Za ponazoritev kako uporaba digitalnih komunikacijskih orodij ustvarja meta-abstrakcijo in kako jo lahko apliciramo na študij družbenih/medčloveških interakcij, je avtorica razkrila, na kakšen način metafora, uporabljena za grafični uporabniški vmesnik (GUI), digitalne komunikacije postavlja na meta-abstraktno raven. Avtorica se je v predstavitvi posvetila tudi možnostim za integracijo novih elementov omrežnih zmenkarij (online dating) v svoj on-going projekt v času svojega rezidenčnega programa pri Ljudmili in MoTA.

Predavanja se je udeležilo: 15 ljudi Blogerski zapis v živo je neposredno ustvarjal Jure Čuhalev: http://www.jurecuhalev.com/blog/2009/12/09/monitor-and-display-an-image-of-the-ghost-in-the-machine-ljudmila-digitaldish/

2007 Adam Hyde Predstavitev Floss Manuals v Kiberpipi

FLOSS Manuals (http://en.flossmanuals.net/) je zbirka kakovostnih prostih priročnikov za uporabo prostega programja. Kljub tehničnim in družbenih prednostim, ki jih ponuja prosto programje, ga še vedno uporablja le majhen delež uporabnikov računalnikov. Zakaj? Odgovor je preprost in že dolgo znan (citat FSF):“Največja pomanjkljivost prostih operacijskih sistemov ni programska oprema, temveč pomanjkanje dobrih prostih priročnikov.” Manjkajoči korak do okrepitve družbene in ekonomske vloge mnogih po svetu ni prosto programje, to že obstaja. Manjka pa informacija kako prosto programje uporabljati. FLOSS Manuals to informacijo brezplačno ponuja vsakomur. Tudi vi lahko prispevate! Skupnost prostovoljnih sodelavcev FLOSS Manuals, na čelu z nekaterimi svetovnimi umi dokumentiranja prostega programja vabi k sodelovanju.

2005

1.kuda.org (SCG): center za nove medije "kuda.org", Novi Sad (tudi ustanovni član mreže A.Network) je predstavil svojo založniško dejavnost in zbirko "kuda.read", ki se posveča kritičnemu raziskovanju kulture novih medijev in tehnologij, novih odnosov v kulturi in sodobni umetniški praksi. Zborniki izhajajo pod licenco Creative Commons.

2.Julian Oliver (AU/NZ): prikaz razvitega orodja FIJUU ter prostorski (3D), zvočni in slikovni performans, pri katerem avtor uporablja na novo razvit programski sistem z enakim imenom (v sodelovanju z MC Krško).

2004

1.Ewen Chardronnet (FR): Ground Control, digitalni video film iz časa njegovega rezidenčnega bivanja v Hull TBA (VB);

2.Julian Oliver (AU/NZ): FIJUU, prostorski (3D), zvočni in slikovni performans, pri katerem avtor uporablja na novo razvit programski sistem z enakim imenom.

3.Gregor Lakner (SLO/ZDA): delo v Industrial Light & Magic (ILM) ter umetnost računalniškega graficnega programiranja;

4.Caspar Stracke (D/ZDA): video umetnik/kurator o digitalnih podobah v dobi poplave množičih medijev ter instantne dostopnosti;

5.Dražen Pantić (SCG/ZDA): predavanje o hibridnih medijskih praksah na podlagi primerov iz ZDA, kjer je že vrsto let so-direktor njujorške galerije Location One.

2003

1.Wolfgang Staehle (D/ZDA) o njujorškem medialabu The Thing, ki ga je soustvaril in ga vodi;

2.Tamas Banovich (ZDA) o njujorške galeriji Postmasters, ki se že dolgo posveča medijski umetnosti. Projekt je 2003/2004 sofinancirala tudi mreža A.Network (Goethe Institut).


leto izvedbe

projekt Mreže, mreženja

od 1994 dalje 

projekt v teku

slike:

Poleg dolgoletnega mednarodnega sodelovanja, ki se je začelo z ustanovnim članstvom v iniciativi European Cultural Backbone (ECB) in se v zadnjih letih odrazilo tudi v obliki mreže regionalnih centrov za nove medije A.Network (2003), je Ljudmila v letu 2004 prevzela in izvedla koordinacijo nastajajoče Mreže multimedijskih centrov Slovenije (M3C), ki jo sofinancirajo Ministrstvo RS za kulturo, Direktorat za informacijsko družbo pri MVŠZT (prej Ministrstvo za ID) ter Evropski sklad za regionalni razvoj EU. Število partnerjev se je v letu 2005 z začetnih 9 razširilo na 15. Ljudmila je v mreži zelo dejavna: razvijamo multimedijski kulturno-informacijski portal, ki je namenjen informiranju javnosti ter promociji dogodkov in prireditev javnih zavodov, organizacij, neformalnih skupin in posameznikov s področja kulture, izobraževanja in multimedije. Producentom omogoča hitro, neposredno in brezplačno objavo vseh storitev, programov in dogodkov. Kulturna ponudba Slovenije na enem mestu za vse porabnike kulturnih dobrin.

Marca 2005 smo v prostorih laboratorija so-organizirali mednarodno delavnico taktičnih medijev v okviru projekta D-A-S-H – Networking against exclusion. Ta mednarodna mrežna iniciativa združuje programerje, družbene delavce, nevladne organizacije, umetnike in zainteresirane posameznike okrog tem, ki so za novo Evropo izredno pomembne: mejni in vizni režimi unije, kulturno, znanstveno in politično sodelovanje znotraj in zunaj meja unije, dostop do medijev in omogočanje medijskega delovanja posameznikom in družbenim skupinam, ki se nahajajo na robovih in medijsko nevidnih teritorijih. Udeležilo se je je 30 umetnikov, producentov in programerjev, od tega 4 slovenski (v sodelovanju z Zavod Projekt Atol, iniciativa DASH pri JFF - Institut für Medienpädagogik in Forschung und Praxis, München in AgoraXchange).


http://www.m3c.si, http://www.kulturnik.si

http://www.dash.org

leto izvedbe

projekt Ljudmilina Izobraževalnica

od 2003 dalje 

projekt v teku

serija predavanj in delavnic


Vsebinska zasnova in realizacija izobraževalnega programa, organizacija predavanj, praktičnih delavnic in predstavitev. V sodelovanju s programom za Medije Mirovnega inštituta smo izvedli: delavnico za fotoreporterje, ki se ukvarjajo z družbeno angažirano tematiko (2003) delavnico multimedije za novinarje delavnico za romske dopisnike lokalnih radijskih postaj (2004) delavnico o vzpostavljanju manjšinskih medijev delavnico o dostopu do informacij javnega značaja (2005). Doma in na gostovanjih v tujini smo izvedli več delavnic in predstavitev: "DVD - priprava in produkcija" "Internetni prenosi dogodkov za organizatorje in producente intermedijskih dogodkov", "Slovenski živi Linux - Slix", "WDBI" "Moderiranje dopisnih elektronskih seznamov za producente kulturnih programov" (2004/2005); Delavnica animiranega filma je potekala v okviru mednarodnega festivala animiranega filma Animateka: Redrawing Europe (2004) v sodelovanju s Slovensko kinoteko in zavodom Forum Ljubljana.


projekt CD-ROM SLIX Slovenski živi Linux

2003–2004


Odprta koda v odprtih sistemih

Oktobra 2004 smo izdali drugo generacijo SLIX, slovenskega uporabniškega namizja GNU/Linux na zgoščenki, ki za delovanje ne potrebuje namestitve in tako deluje tudi v računalnikih brez trdega diska, samodejno prepozna strojno opremo v računalniku in opravi vse potrebne nastavitve. Novosti te izdaje, ki je kot vse ostale brezplačno dosegljiva na naslovu slix.ljudmila.org, so med drugim: shranjevanje namizja na oddaljen računalnik, skupinski koledarji v Mozilli, agregator virov za RSS...

Na odprtih sistemih deluje tudi naša kiberkavarna v matičnem KUD France Prešeren Trnovo.

producent: Ljudmila ob podpori Ministrstva RS za informacijsko družbo.

realizacija ljudmila: raziskava in razvoj (na podlagi sorodnega produkta Knoppix znotraj Debian GNU/Linux distribucije); programiranje, paketiranje, slovenjenje, realizacija in tisk cedejke; izdelava dokumentacije in spletnih strani za sprotno objavo novosti in stik z uporabniki

http://slix.ljudmila.org/


projekt CD-ROM Videodokument

leto izvedbe 2000–2001

Video umetnost v slovenskem prostoru 1969 – 1998

nagrada: 1. nagrada za multimedijo Festival računalniških umetnosti Maribor 2001

naročnik: Zavod SCCA – Ljubljana (soprodukcija Ljudmila)

realizacija ljudmila: tehnična zasnova in realizacija multimedijskega CD-ROMa (v koprodukciji)



projekt TransHUB_01/Mobilatorij

mobilni digitalni laboratorij

(partnerski projekt) leto izvedbe 2002

Primarna naloga projekta TransHUB_01 je bilo digitalno opismenjevanje in izobraževanje. Udeleženci izobraževalnih programov so se na Transhubovih tečajih in delavnicah seznanili z delovanjem računalnikov, interneta, operacijskih sistemov in najsodobnejših mobilnih tehnologij. Tečaji so bili razdeljeni na dva dela: osnovne za računalniško nepismene in depriviligirane ter nadaljevalne za tiste, ki si želijo nadgraditi svoje znanje. Poudarek na obeh stopnjah je udeležencem omogočal premik od vedenja do apliciranja svojih na novo pridobljenih znanj, zato je bilo delo organizirano individualno in v obliki delavnic. Vse predstavljene vsebine so dostopne tudi na internetu. Ljudmila je v sodelovanju z Zavodom Projekt Atol izdelala koncept in realizirala izobraževalni program ob pomoči zunanjih sodelavcev. Finančno je projekt omogočila družba Mobitel d.d. Sestavni del projekta so tudi dinamične spletne strani http://www.transhub.org/ (www.mobilatorij.org), ki so omogočale prijave prek spleta. Projekt TransHB_01 alias Mobilatorij trenutno samostojno izvaja družba Mobitel. Projekt TransHUB kot tehnološka rešitev mobilnega laboratorija v mednarodni kulturno umetniški javnosti ter znotraj iniciativ taktični mediji navezuje partnerstva za nadaljnje realizacije.

producenti: Ljudmila in Mobitel d.d.

realizacija ljudmila:

  • koncept in realizacija izobraževalnega programa v sodelovanju z Zavodom Projekt Atol; realizacija dinamičnih spletnih strani http://www.mobilatorij.org/;
  • vzdrževanje in osveževanje strani na strežniku; realizacija dinamičnih spletnih strani http://www.transhub.org/
  • vzdrževanje in osveževanje strani na strežniku; promocija tehnološke rešitve in razvoja v mednarodni kulturnoumetniški javnosti ter znotraj iniciativ taktični mediji

http://www.transhub.org

projekt VAL – Video Arhiv Ljudmile

Projekt digitaliziranja, arhiviranja umetniških projektov s področja uprizoritvenih umetnosti ter objave na spletu z namenom ohranjanja in promocije sodobne slovenske kulturno umetniške dejavnosti v tujini

leto izvedbe 2002–2003


producent: Ljudmila ob podpori Krka, Novo mesto in Ministrstva RS za kulturo

realizacija ljudmila:

  • zasnova in vzpostavitev spletnega mesta na osnovi podatkovne baze,
  • realizacija dinamičnih vsebin, vzdrževanje in osveževanje;
  • snemanje predstav, videomontaža video dokumenta o predstavi in promocijskega video zapisa v različnih formatih

http://val.ljudmila.org


projekt Informator

javni spletni informacijski portal

od 2001 dalje 

projekt v teku

producent: Ljudmila

realizacija ljudmila: zasnova, realizacija, slovenjenje uporabniškega (tudi uredniškega) vmesnika, vzdrževanje in osveževanje; uredniško delo – objavljanje informacij s področja kulture, umetnosti, kulture novih medijev itd., promocija tega odprtega online dnevnika pri ciljni publiki, pridobivanje piscev prispevkov, objavljanje na spletnem informacijskem portal je prosto in javno dostopno (prek spletnega vmesnika)

http://info.ljudmila.org



projekt Imenik

Seznam gostujočih in/ali prek Ljudmile realiziranih internetnih projektov ter projektov spletne umetnosti ter kulturnoumetniških in družbeno angažiranih vsebin, ki jih gostimo na Ljudmilinem spletnem strežniku

od 1994 dalje 

projekt v teku

producent Ljudmila

realizacija ljudmila: Vsebinska in tehnična zasnova in vzpostavitev spletnega mesta na osnovi podatkovne baze, realizacija dinamičnih vsebin, vzdrževanje in osveževanje

Okvirna statistika letnega prometa: 2,6 mio obiskovalcev, ki so si ogledali 19 mio strani, s tem pa povzročili 60 mio zahtevkov, kar skupaj znese 1,7 TB (terabajtov ali 1012 Bytov).

http://www.ljudmila.org



projekt Kiberkavarna v KUD France Prešeren

leto izvedbe (1995) 2002 

projekt v teku

Avgusta 2002 smo ponovno vzpostavili javno dostopno točko za dostop do interneta prek treh terminalov v domačem KUD France Prešeren, Trnovo, kjer v letih 1995-1998 že delovala prva srednjeevropska javno dostopna brezplačna kiberkavarna. Tokrat smo jo zagnali skupaj z Mobitelovim projektom PinkponkTerminal. Uporabili smo FAI - avtomatični instalacijski vmesnik, ki temelji na odprtem sistemu Debian GNU/Linux.

producenti Ljudmila in Mobitel d.d. (partnerski projekt)

realizacija ljudmila: realizacija vzpostavitve javno dostopne točke za dostop do interneta prek treh terminalov; uporaba FAI - avtomatičnega instalacijskega vmesnika, ki temelji na odprtem sistemu Debian GNU/Linux;

http://debian.ljudmila.org


projekt Media Watch

leto izvedbe 2001


Media Watch je projekt za spremljanje, proučevanje in poročanje o delu množičnih medijev v Sloveniji. Izhodišče delovanja projekta je v zavedanju pomena novinarstva in javnega govora za ustvarjanje in ohranjanje odprtosti družbenih prostorov in nadzor nad delom javnih oblasti ter zasebnih centrov moči.

producenti: Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije in Ljudmila

realizacija ljudmila:

http://mediawatch.ljudmila.org



projekt Absolute One

del predstavitve RS na Beneškem grafičnem bienalu 2001

producenti: Mednarodni grafični likovni center MGLC, Patagoni Art in Ljudmila

realizacija ljudmila:

http://absoluteone.ljudmila.org



projekt Miha Vipotnik: Potovanje na konec koncev

interaktivna video instalacija, spletne strani in cdr

leto izvedbe 2000

producenti: Mestna galerija Ljubljana in Ljudmila

realizacija ljudmila:

  • celostna tehnična rešitev postavitve razstave: interaktivna video instalacija
  • senzorski sistemi
  • realizacija slovenske in angleške verzije spletnih strani http://vi.potnik.siol.si/ in cd-rom

http://vi.potnik.siol.com




projekt Manifesta 3 spletne strani

leto izvedbe 2000

producenti: Cankarjev dom – kulturni in kongresni center in Ljudmila

realizacija ljudmila: realizacija slovenske in angleške verzije dinamičnih spletnih strani

http://www.manifesta.org/manifesta3/

Vzpostavljeno iz »https://wiki.ljudmila.org/w/index.php?title=Portfolio_Ljudmila&oldid=10958«