Okoljske nevladne in energetika v Sloveniji

Avtorski prispevek MGTom

Glavna stran na Ljudmila - wiki - SE-F: Slovenski E-forum

Strokovni dialog v energetiki
(Odgovor na diskusijo, v kateri je predlagano

• uporaba elektrotehničnega jezika, in
• predstavništvo nevladnih organizacij v ELES-ovih organih.

O potrebi strokovnega dialoga (skupnega "električnega jezika") ni nobenih dvomov. Vprašanje pa je, kako odprt strokovni dialog doseči?

Dvomim, da je predstavnik "civilne družbe" v ELESu odločilen korak, čeprav seveda nimam niti malo proti. Zakaj dvom? 1. ELES ni več ključna in še manj edina točka odločanja. To tudi nikoli ni bil, čeprav je bil kdaj malo pomembnejši kot sedaj. Sedaj je ELES "le" sistemski operater prenosnega omrežja. Res pa je, da je zadolžen za pripravo študij o zadostnosti oskrbe in še česa.

• • Kje so ključne točke?

Ena je gotovo ministrstvo, sicer pa "elektro lobi" že dolgo deluje kot usklajen, vendar decentraliziran sistem. Nekako kot mafijske družine, ki imajo vsaka svoj fevd, a se včasih (precej pogosto in na raznih krajih) "botri" dobivajo in se usklajujejo. Usklajevanje ni lahko, še manj pa čisto. A na koncu vedo, da se morajo dogovoriti, ker bi razpoka bila usodna. Končno prevlada: vsi za enega, eden za vse. Nikoli ne bodo ostali nastopili konkurenčno (idilično je bilo nazadnje gledati "konkurenčno" razmerje med HSE in GEN-Energija (drugi steber) na srečanju v Mariboru (energija06).

2. Posamezni predstavnik "civilne družbe" lahko naredi zelo malo, skoraj nič. Sicer pa, če je možno kupiti cele inštitucije, je še toliko laže kupiti posameznika. Pa ni nujno, da je kupljen, dovolj, da je osamljen.

Ni alternative široki politični in javno-strokovni aktivnosti.

ŠIROKI: Ne tako kot sedaj, ko vsak lahko skrega okolje-varstvenike in proti-jedrce na tako preprosto finto, kot je lažna dilema: "vetrne ali jedrska"? Širina pomeni tudi sposobnost sklepanja širših kompromisov na, široko vzeto, skupni fronti.

POLITIČNI: Veselilo me bo, če bo primer Volovje rebri pokazal, da je dovolj okolje-varstvena stroka. Bolj verjetno bo nauk, da mora okolje-zeleno-varstvo (ponovno) postati realna politična sila, sicer ne bo delovala zakonodajno-sodno-izvršilna veriga. Za koga neki? Za zahtevami mora biti realna moč, to pa je najmanj 4% volivcev, ki bodo volili zeleno (ne rečem Zeleno), in zeleni poslanci, ki bodo delali v parlamentu vsaj zgago, včasih pa tudi kaj koristnega. Doslej česa takega, razen občasno, nismo imeli. Celo najbolj "zeleni" poslanci LDS in ZLSD (sedaj SD) so se uklonili partijski disciplini. Verjetno toliko bolj poslanci SDS pod trdnim vodstvom JJ (teh nisem imel toliko na očeh). Ostali imajo itak svoje "agende", še najbolj glasen proti VE na VR je bil Plemeniti.

JAVNO-STROKOVNI: Okoljevarstvena (energetika) mora imeti svoje strokovne inštitucije, celo profesionalne. (Neodvisne, četudi jih plačuje tudi država, glej prejšnjo točko!). Glej na primer EnergyWatch UK (http://www.energywatch.org.uk/) - za potrošniške energetske zadeve. . V ZDA, kjer nimajo zelenih strank, nosijo vse breme take strokovne organizacije (na primer Ralph Nader itd.) in posamezniki, ki jim je strokovno "zeleno" prizadevanje poklic. Strokovnjak (ali nevladnik!?), ki mora jutri iti prosit za preživetje nekoga izmed poslovnežev realnega lobija, bo danes zagovarjal okoljevarstveno stvar le polovično.

Seveda vse skupaj le ob podpori razpredene mreže civilnih (nevladnih) organizacij, ki bodo po definiciji zagrete za nekatere stvari, za druge pa manj. Ampak sčasoma si bodo pridobile modrost "sistema": vsi za enega, eden za vse!

Morda nekoč, kmalu ....

S pozdravi Miha Tomšič