To je ena izmed strani Slovenskega E-foruma

Razprava o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji, poleg jedrske elektrarne Krško, se je resneje pričela z izjavami predstavnikov vlade in podjetij za proizvodnjo električne energije v letu 2005. Najprej sramežljive izjave so postopoma postale vse pogumnejše. V razvojnem programu vlade RS (predsednik vlade Janez Janša) je projekt druge jedrske elektrarne naveden z naslednjimi ciljnimi letnicami: začetek leta 2013, zaključek 2023, cena 2 milijardi evrov.

Ta del dokumentacije pod pokroviteljstvom Slovenskega E-foruma je srednja plast, med živo razpravo, ki med drugim poteka na Yahoo group Druga_jedrska (e-mail: Druga_jedrska@yahoogroups.com),
in sklepnimi ugotovitvami, ki so vključene v slovensko Wikipedijo.

Razprave se občasno pojavijo na nekaterih spletnih forumih, ni pa še stalnega in usmerjenega foruma.

Glej:

• posnetek foruma RTV o drugi jedrski, aktiven maja 2005

Teme za razpravo

Deset tez pripravil na željo časnika Večer AK

Deset tez proti gradnji nove jedrske elektrarne (JE)

• 1. Z razmišljanjem o gradnji nove JE se nadaljuje kontinuiteta energetske politike, ki rešitev energetskega problema vidi v centralizirani oskrbi z energijo pod državnim okriljem, hkrati pa želi prenesti okoljske probleme na naslednje generacije namesto rešitve okoljskih problemov tukaj in zdaj z internalizacijo eksternih (okoljskih) stroškov oskrbe z energijo ter razvojem trgov z učinkovitimi energetskimi storitvami.
• 2. Razvojni vidiki – za Slovenijo so učinkovita raba energije oz. trženja energetsko učinkovitih storitev na osnovi obnovljivih virov energije verjetno veliko boljša razvojna priložnost kot investicija v gradnjo JE, v katerih bo delež »našega« znanja zelo majhen.
• 3. JE lahko trži samo ceneno »pasovno elektriko« in tako ne odgovarja na ključno slabost sedanjega elektro-energetskega sistema v Sloveniji – pomanjkanje zmogljivosti za pokrivanje porabe ob velikih obremenitvah.
• 4. JE so, če hočejo doseči visoko stopnjo varnosti, kapitalno intenzivne in drage celo če, ne krijejo vseh stroškov, ki jih povzročajo.
• 5. Ne glede na napredek pri varnosti JE mora država še vedno jamčiti za večje nesreče, ker zasebne zavarovalnice niso pripravljene zavarovati polne odškodninske odgovornosti JE . Gre torej za obliko državnega subvencioniranja.
• 6. Najmanjše komercialne JE so moči 1000 MW instalirane moči. Za primer izpada potrebno zagotoviti rezervo na ravni največje enote (sedaj okoli 350 MW). Za obratovanje nove JE bi bilo torej potrebo zagotoviti dodatnih 650 MW rezerve.
• 7. Za novo elektrarno se navdušujejo samo veljaki v bližini Krškega. Tam pa že sedaj ob nizkem vodostaju Save hlajenje z rečno vodo ne zadostuje. Izgradnja hladilnih stolpov zahteva dodatno investicijo, obratovanje pa je manj učinkovito. Podnebne spremembe bodo problem samo še zaostrile.
• 8. Nedavni incident v JE Forsmark (Švedska, 25. julija t.l.) , ko so odpovedali pomožni dizelski agregati, bi po besedah nekdanjega direktorja te elektrarne bi to lahko pripeljalo do »katastrofe, hujše od černobilske«. Problem jedrske varnosti še ni rešen!
• 9. Gradnja novih jedrskih elektrarn je voda na mlin teroristom, pa tudi vsem tistim represivnim državnim aparatom, ki za zagotavljanje varnosti zaostrujejo nadzor nad nami. »Jedrska Slovenija« in »sproščena Slovenija« tako ne sodita skupaj.
• 10. Država in jedrski lobi si podajata problem jedrskih odpadkov, tako nizko in srednje kot visoko radioaktivnih – jedrskega goriva. Nikjer ne bi smeli graditi novih JE, dokler ne bo – vnaprej - zagotovljeno varno odlaganje vseh odpadkov, vključno z jedrskim gorivom.

Dogodki - kronološko

Iz razvojnega programa vlade Janeza Janše

Po časniku Finance, 24. julij 2006

Drugi blok NEK

• VSEBINA: Z uresničitvijo tega projekta bi se precej zmanjšala proizvodnja toplogrednih plinov, zmanjšala bi se uvozna odvisnost pri električni energiji, poleg tega pa bi se zaradi konkurenčne cene elektrike iz tega objekta ohranila oziroma celo povečala konkurenčnost gospodarstva.
• CENA: dve milijardi evrov, vse iz javno-zasebnega partnerstva oziroma zasebnih virov.
• ČASOVNI OKVIR: začetek leta 2013, konec leta 2017.

Anketa o sprejemljivosti NEK 2; Finance 22.11.06

Anketa časnika Finance, Petra Sovdat petra.sovdat@finance-on.net 22.11.06

Gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem bi danes podprlo 30,5 odstotka, nasprotovalo pa bi ji 41,8 odstotka ljudi, kaže raziskava Episcentra.

Minister Andrej Vizjak meni, da je za take raziskave še prezgodaj. V gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, ki naj bi se začela leta 2015 in končala 2017, naj bi zasebniki vložili dve milijardi evrov, izhaja iz oktobra sprejete vladne razvojne resolucije o nacionalnih projektih do leta 2003. Projekt je v resolucijo sicer uvrščen pogojno, saj se lahko nadomesti z drugimi energetskimi projekti, je zapisano.

Največ negodovanja na Dolenjskem in v Posavju Gradnji pa bi danes, sodeč po raziskavi družbe Episcenter, nasprotovalo 41,8 odstotka ljudi, podprlo bi jo 30,5 odstotka. Najbolj ji nasprotujejo ženske (45,9 odstotka gradnje ne bi podprle ali sploh ne bi podprle), starostna skupina med 35 in 44 leti (53,9 odstotka) in anketiranci iz novomeške omrežne skupine, kamor sodi tudi Posavje.

Vizjak v piarovsko kampanjo šele po letu 2008
"Za take raziskave je še prezgodaj, saj se projekt niti še ni začel dobro pripravljati. Ali bomo drugi blok sploh gradili, bo znano šele, ko bomo pridobili lokacijo za odlagališče jedrskih odpadkov. To se mora zgoditi do konca leta 2008," odgovarja gospodarski minister Andrej Vizjak, ki sicer dodaja, da se zaveda dvomov glede tovrstne energije. "Poleg tega bi bila gradnja bloka zadnja možnost, če energetske odvisnosti ne bi mogli zmanjšati z drugimi alternativnimi vrstami energije, recimo energijo vodika," dodaja Vizjak. Kot nam je še povedal, se bo ob morebitni odločitvi za gradnjo začela tudi kampanja za seznanitev s projektom.