Z veseljem predstavljamo rezultate vseh udeležencev delavnic: vodij skupin, sodelujočih, mentorjev, članov organizacij, strokovnih sodelavcev in širše javnosti, ki so se nam pridružili pri vznemirljivem razvijanju šestih izbranih projektov. Na desetdnevni intenzivni delovni akciji smo uživali v številni postopkih prototipnega dela pri hekanju, sestavljanju, razdiranju, oddajanju, sajenju, vzgajanju, analiziranju in brkljanju. Udeležili smo se tudi številnih spremljevalnih dogodkov ter uživali bogat program na področju intermedijske umetnosti, ki se je sočasno odvijala v Ljubljani. Sodelujoče so aktivno podpirali etiko odprtokodne strojne opreme ter sodelovanje in izmenjavo idej, znanj in izkušenj. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se odzvali na javni poziv. Zahvale gredo tudi vsem institucijam in posameznikom, ki so nam pomagali širiti glas o delavnici za izdelavo prototipov, ter vsem, ki so aktivno ali kako drugače podprli uresničitev tega spleta znanj in izkušenj. Delavnica Interactivos? v Ljubljani je nastala v sodelovanju z Medialab-Prado, Madrid, pobudniki Interactivos? in švicarskim društvom za mehatronično umetnost SGMK.

Izbrani projekti

Domače Volt Orkester (sl)

• Vodji projekta: Matthew Gingold & Ben Olsen (Australija, ZDA, Avstrija)
• Sodelavci: Ivan Arroyo Gonzalez (ES), Pepa Ivanova (BG/BE), Juan Duarte (MX/FI), Maja Kalogjera (HR), Gašper Odar (SI) in Martina Kalogjera (HR)
• Posebna zahvala: Podjetje Snaga d. o. o., ki nam je prijazno dopustilo brskanje po kontejnerjih z malimi hišnimi aparati v Zbirnemu centru na Ljubljanskem barju
• Studio Lab

Autonomous Interactive Radio (sl)

• Vodji projekta: Reid Bingham & Sean McIntyre (ZDA)
• Sodelavci: Tomislav Butković (US), Helena Božič (SI), Peter Pavlakis (US), Simon Gmajner (SI), Kruno Jošt (HR) in Andrea Baima (ARG/UK)
• Posebna zahvala: Brane Zorman in Irena Pivka (RadioCona), Bojan Anđelković (Radio Študent), Vuk Ćosić in BiKoFe
• Studio Lab

Ophiodea (sl)

• Vodja projekta: Laura Gabriela Olalde Verdes (Argentina)
• Sodelavci: Hector Zarate Rea (MX/PL), Jani Pirnat (SI) in Pepa Ivanova (BG/BE)
• Posebna zahvala: Damjan Kracina in Podjetje Snaga d. o. o.
• Studio Lab

TeleVotón (sl)

• Vodja projekta: Yasmina Morán Conesa (Španija)
• Sodelavci: Jure Repinc (SI), Andrea Baima (UK/AR), Isac Petruzzi (US), Laia Ros (ES) in Helena Božič (SI)
• Posebna zahvala: Vuk Ćosić – umetnik in komunikator, Vlado Gruden – IT strokovnjank na področju digitalizacije volilnega sistema in Simon Ručigaj – IT strokovnjank na področju volilnega sistema
• Studio Lab

Vincent the Painter

• Vodja projekta: Gonzalo Ramírez Restucci (Čile/Španija)
• Sodelavci: Pije - Dragan Pijetlovic (CH), James Stevens (UK), Patric Kaufman (CH), Urs Gaudenz (CH) in Igor Križanovskij (SI)
• Posebna zahvala: Bogoslav Kalaš – slikar in Podjetje Snaga d. o. o.
• Studio Lab

Mycophone (sl)

• Vodje projekta: Saša Spačal, Mirjan Švagelj in Anil Podgornik (Slovenija)
• Sodelavci: Alberto Boem (IT), Boštjan Bugarič (SI), Matic Urbanija (SI), Neja Repinc (SI), Jure Repinc (SI) in Gašper Odar (SI)
• Posebna zahvala: Polona Tratnik: bio-umetnica in teoretičarka
• Studio Lab

Udeleženci

Chris Sugrue, Bostjan Bugarič, Luka Frelih, Yago Torroja, Ida Hiršenfelder, Matthew Gingold, Ben Olsen, Reid Bingham, Sean McIntyre, Laura Gabriela Olalde Verdes, Yasmina Morán Conesa, Gonzalo Ramírez Restucci, Saša Spačal, Mirjan Švagelj, Anil Podgornik, Pepa Ivanova, Hector Zarate Rea , Kruno Jošt, Maja Kalogera, Adnan Hadzi, Ivan Arroyo Gonzalez, Andrea Baima, James Stevens, Juan Duarte, Alberto Boem, Helena Božič, Tomislav Butkovic, Matic Urbanija , Pije – Dragan Pijetlovic, Mitja Koštomaj, Hana Kovačič, Tina Dolinšek, Jani Pirnat, Robertina Šebjanič, Urs Gaudenz, Patric Kauffman, Vuk Ćosić , Neja Repinc, Jure Repinc, Gašper Odar, ...

Opis projekta

Interactivos?’12 Ljubljana: Zastarele tehnologije prihodnosti je priredila Ljudmila – Ljubljanski laboratorij za digitalne medije v sodelovanju z Medialab-Prado in Švicarskim društvom za mehatronsko umetnost. Delavnica Interactivos?’12 Ljubljana je kolektivna platforma za raziskave, produkcijo in učenje, ki je nudila podporo pri razvijanju izbranih predlogov za projekte. Izgradnja šestih projektov je potekala v okviru večdisiplinarnih skupin, ki so jih sestavljali vodje projektov, zainteresirani sodelujoči in številni svetovalci, ki so prispevali svoje ideje in tehnične predloge. Delavnica je bila namenjena raziskovanju zastarelih tehnologij prihodnosti, skupinski izdelavi prototipov, novemu premisleku o kvalitetah zastarelih tehnologij in ustvarjanju prostora za dolgoročno, trajnostno uporabo tehnologije v našem okolju v prihodnosti. Zavrženih mehanizmov niso interpretirali samo kot tehnološke ostanke iz preteklosti, temveč kot medije za posredovanje bolj odprtih in med seboj prepletenih idej, kajti zastarele tehnologije niso potisnjene na rob in oropane smisla samo iz pragmatičnih, temveč tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Tema, s katero so se udeleženci ukvarjali na delavnici, se je dotikala vprašanj vse večjega pomanjkanja naravnih virov, ekoloških problemov v urbanih okoljih, prezrtih tehnologij preteklosti in še veliko več. S projekti, ki so povezani z medijskim hekerstvom in sprevračanjem avtomatiziranega obnašanja v družbi, so predlagali nekatere nove oblike družbenega mreženja, ki niso odvisne od obstoječih korporativnih hierarhij. Poleg umetniških del, inovativnih instalacij in skupnih praks je bil naš cilj tudi spodbujanje k drugačnemu razmišljanju o tem, kako zastaviti produkte in storitve, da bi zadovoljili naše potrebe in vsakdanje življenje. Kratek vpogled v preteklost nam je omogočil, da smo se spoznali z nekaterimi vzroki, ki se skrivajo za tehnološkim razvojem, in raziskali določen del vloge, ki jo ima umetnost pri promociji ali izpodbijanju obstoječih načinov obnašanja. Prototipi za umetniška dela so predlagali modele za spreminjanje sistema od znotraj, razmišljali so izven ustaljenih miselnih okvirjev, raziskovali percepcijo onkraj virtualnega in realnega. Izklopili so se, da bi se lahko spet priklopili.

Preko javnega poziva smo izmed 92 prijav izbrali 6 projektov desetih mednarodnih ustvarjalcev oziroma idejnih vodij, ki bodo pod mentorstvom štirih izkušenih strokovnjakov (Luka Frelih, Ida Hiršenfelder, Chris Sugrue, Yago Torroja) v desetih dneh razvili prototipe izbranih projektov. Preko sekundarnega javnega poziva za sodelavce se je na Interactivos?’12 Ljubljana prijavilo preko dvajset sodelavcev, ki so s svojimi idejami in znanjem soustvarjali izbrane predloge.

Vsaka sodelujočja udeleženka ali udeleženec sta bila s svojim znanjem in idejami enakovredna člena ene ali več razvojnih skupin glede na lastne interese in sposobnosti, hkrati pa sta svoje znanje nadgrajevala z učenjem od članov in članic cele skupine in mentorjev in mentoric.

Več o projektu tudi na strani MediaLab Prado (Madrid), pri katerem so leta 2006 prvič zasnovali tovrsten model izmenjave znanj in skupinsko zasnovo prototipov za projekte na preseku med umetnostjo in tehnologijo ter družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi.

Pristopi mentorjev

Pristopi svetovalcev k delavnici Interactivos?’12 Ljubljana: Zastarele tehnologije prihodnosti: Luka Frelih, Ida Hiršenfelder, Chris Sugrue in Yago Torroja.

• Chris Sugrue

Ko razmišljam o nečem zastarelem, se mi zdi smiselno vprašati se, kako je mogoče, da najnovejši tehnološki napredki (ki se spreminjajo s skoraj nepojmljivo hitrostjo) nekaterim področjem ne ustrezajo in so bili njihovi predhodniki boljši. Ni nujno, da zastarele tehnologije nadomesti boljša. Prav tako so lahko mnoge platforme, ki ponekod v svetu veljajo za zastarele ali staromodne, drugod pomembne in uspešne. Na novo premisliti, izumiti ali uporabiti zastarelo tehnologijo je lahko relevantno zunaj polja našega videnja. Produkcijska delavnica, kot je tale, ima nedvomno velik potencial, da združuje ljudi z različnim ozadjem in izkušnjami, ponuja neslutene ideje ali alternative in tako prispeva h kolektivnemu vnovičnemu premisleku preteklosti in prihodnosti? Največja prednost delovanja na področju digitalnih medijev je fleksibilnost pri združevanju z drugimi področji, izročili, obrtmi ali filozofijami ter ustvarjanje novih možnosti in del. Prek hekanja, ustvarjanja novih načinov uporabe tehnologije in eksperimentiranja z njimi ustvarjamo priložnost za življenje v prihodnosti, kakršno si želimo in ne kakršna nam je vsiljena. Ali lahko na novo odkrijemo preteklost in na tej podlagi zgradimo prihodnost?

• Yago Torroja

Ko gledam moj mobilnik, ki ga imam že pet let, se sprašujem, kaj je na njem tako zastarelega. Malce je popraskan in tipke so komaj vidne (Se še spomnite tipk?) Toda kaj je na njem tako zastarelega? Majhen je, z njim lahko kličem, baterija zdrži od štiri do pet dni … Zakaj se nam zdi tako zastarel? Ali bežimo pred lastnim staranjem? Mogoče mislimo, da če so stvari hitrejše, bomo tudi živeli hitreje in se počasneje starali? Časa ne merimo več v sekundah, dnevih ali mesecih. Danes je to drugače. »Srečal sem te sedem različic mobilnikov nazaj. Se spomniš? To je pred skoraj tremi leti!« Ta dinamika sprememb, novega, ključnega, to nakupovanje novotarij, da si odkupimo čas, je postal vodilni motiv večjega dela naše tehnologije in ekonomije. Iz zastarelega naredimo neuporabno; vsakdan spremenimo v zastarelo; iz novega naredimo vsakdanje. Da prenehamo s takim netrajnostnim ravnanjem, moramo storiti več kot le uporabiti odpadni material in 'pokrpati' to, kar smo pravkar uničili. Ne gre le za vprašanje ponovne uporabe, saj ponovno uporabiti nekaj pomeni priznati, da to ni več uporabno. Namesto tega se moramo vprašati, kdaj nek predmet preneha biti uporaben? Predlagati moramo drugačne modele, ki ne puščajo prostora konceptu odpadkov...Ustvariti moramo okolje, v katerem govoriti o zastarelem ne bo več nekaj običajnega, ampak staromodnega, zastarelega… »Danes si bom kupil nov mobilnik, ki je tako kot prejšnji narejen iz kaleče plastike. Gledam svoj mobilnik... in ponosen sem nanj (se spomnite?... skoraj tri leta so že minila). Rad bi ga posadil. Kaj bo zraslo iz njega, ko ga bom zalil? Oziram se po svoji terasi z nasmeškom na obrazu... Cvetoči grm in bambus sta čudovita! Zrasla sta iz mojih prejšnjih mobilnikov, ki sem jih tukaj posadil.

• Ida Hiršenfelder

Delavnica za izdelavo prototipov je ena tistih edinstvenih priložnosti, ki ljudem različnih poklicev omogoča, da se srečajo in skupaj raziščejo dinamiko med fascinacijo nad tehnologijo in dvomom v njen izjemen prispevek k človeški civilizaciji in razvoju človeškega uma. Tehnologija, ki jo uporabljamo, je nenehno obsojena na to, da zastara, kar s psihoanalitičnega stališča ustvarja nevarne okoliščine; opuščanje in pozabljanje funkcij, kot je civilizacijski potlačen spomin na neko izkušnjo, ki je bila lepa ali grda, a je zaradi novih odkritij vseeno zavrnjena. Vsaka nova generacija zasmehuje, kar je staro, češ da je otročje in nezrelo, medtem pa je prav zastarela tehnologija preteklosti tista, ki narekuje načine dojemanja novega sveta v današnjem trenutku. To je rezultat evolucijskih procesov, ki ne le odkrivajo novo, pač pa ohranjajo enake hierarhične sisteme in gon, ki ga obvladuje moč, neločljiva od današnje tehnologije. Nemara bi bilo smotrno gledati na tehnologijo ne le kot na produkt fizičnih zakonov, pač pa kot na nekaj, kar je neločljivo povezano s kulturnim fenomenom. Obstoječe kulturne kode tehnologije ni mogoče prekiniti le tako, da pustimo prostor igrivemu, inovativnemu in umetniškemu, pač pa tudi tako, da se znebimo utilitarne zahteve po uporabnosti ali funkcionalnosti tehnologije kot take. Ali je rezultate prototipov mogoče uporabiti morda ni najboljše vprašanje v smislu kulturne kritike. Naprave, ki strogo služijo nekemu namenu, onemogočajo izum alternativnih energetskih virov in preprečujejo bolj odprt pogled na tehnologijo, ki ni le zbirka algoritmov, ampak neverjeten niz naključij. Pri vprašanju eksperimentiranja ne gre le za to, kako umetniško olepšati napake, ampak kako iz njih narediti bistven del našega sistema. Namen torej ni le demistificirati stroje skozi proces »naredi sam« in s stroji olajšati delo človeškemu umu, ampak tudi izdelati stroje z namenom nenehnega izpodbijanja obstoječih in sprožanja novih načinov razmišljanja. Poskus predvideti, kakšna bo zastarela tehnologija prihodnosti, nas nedvomno vodi na drugačno in nepredvidljivo pot.

Opis partnerskih organizacij

• Medialab-Prado

Medialab-Prado je program Oddelka za umetnosti občinskega sveta v Madridu, ki temelji na produkciji, raziskavah ter širjenju digitalne kulture in polja, v katerem se prepletajo umetnost, znanost, tehnologija in družba. V večnamenskem prostoru laboratorija potekajo mnoge produkcijske delavnice za projekte, konference, seminarje, srečanja, razstavljanje projektov, koncerte, predstavitve itn. Vse dejavnosti so proste in odprte za širšo javnost. Glavni cilj projekta je ustvariti strukturo, ki bo uporabnikom omogočila dostop do razvoja in produkcije. V ta namen Medialab-Prado nudi kulturnim posrednikom prostor za stalne informacije, sprejem in srečanja. Prav tako pripravlja javne razpise za zbiranje projektnih predlogov in sodelovanje pri skupnem razvijanju projektov. V okviru Medialab-Prado trenutno poteka več programov: Interactivos?, ki omogoča ustvarjalno uporabo elektronike in programiranja; Inclusiva.net: raziskave in razmislek o medmrežni kulturi; Visualizar: orodja in strategije za vizualizacijo podatkov ; Commons Lab: transdisciplinarna razprava o Commons; in AVLAB: avdio- vizualno in zvočno ustvarjanje.

• Švicarsko društvo za mehatronično umetnost / SGMK

Švicarsko društvo za mehatronično umetnost (SGMK) je leta 2006 ustanovljen kolektiv inženirjev, hekerjev, znanstvenikov in umetnikov, ki so se združili, da bi skupaj spodbujali ustvarjalno in kritično uporabo tehnologije. Razvijajo tehnologije DIY (»naredi sam) in organizirajo sodelovalne projekte, kot so letni raziskovalni kamp v gorah in redne lokalne delavnice o elektroniki, robotiki, fizičnem računanju, biologiji DIY, lo-fi glasbi itn. Od leta 2009 upravljajo javni prostor za hekerje MechArt Lab in prirejajo mednarodni festival DIY, ki poteka vsako leto v Zürichu že od 2005. Mednarodno so sodelovali pri organizaciji PlayAround.cc 2008–2010 na Tajskem in Festivala KIBLIX 2011 v Mariboru. Sodelujejo tudi z različnimi družbeno-kulturnimi organizacijami, kot so IngCH, Technorama, Universikum, Dynamo Zürich in Bug’n’Play, s katerimi organizirajo tečaje o ustvarjalni uporabi tehnologije na šolah in v okviru mladinskih skupnosti. Skupaj s serijo manjših delavnic DIY Makeaway, ki so namenjene otrokom in vsem, ki so odprtega duha, so se predstavili v Švici in mednarodno na raznih razstavah in festivalih, kot so Festival SHIFT v Baslu, Copy!, Poolloop in Dorkbot v Zürichu, Les Digitales, ki se je odvijal na različnih lokacijah, MediaLab Prado v Madridu, CTM.09 v Berlinu, CEMA v Bangaloreju, Cellsbutton#03, #04, #05 v Yogyakarti, Tinguely Museum v Baslu, Piksel 2010 v Bergnu, Interfiction 2010 v Kasslu, ISEA2010 v Dortmundu, Malau-Pixel 2011 in Fête de la cité 2011 v Parizu, Electron Festival 2011 v Ženevi, CYW Ars Electronica 2011 v Linzu, Dimension+ v Hong Kongu, EPFL’s Festival de Robotique 11/12 v Lausanni in še mnogih drugih.

• Studiolab

Delavnica Interactivos?'12 Ljubljana: Zastarele tehnologije prihodnosti je del triletne vseevropske pobude Studiolab, ki združuje umetniški studio z raziskovalnim laboratorijem. Studiolab, ustanovljen leta 2011 v okviru Sedmega okvirnega programa Evropskih skupnosti, je spletni portal za kreativne projekte, ki povezujejo znanost, umetnost in oblikovanje.

Zahvale

• Koordinatorji in organizatorji projekta:

Robertina Šebjanič, Tina Dolinšek, Helena Božič in Jani Pirnat (Ljudmila)
Mónica Cachafeiro, Daniel Pietrosemoli in Marcos García (Medialab-Prado)
Patric Kaufman in Urs Gaudenz (SGMK)

• Projekt so omogočili:

Sax Pub Hostel, Radio Študent – Radar, Channel Zero AKC Metelkova, Bi-Ko-Fe, META IN BAZILIKA, Printec, KUD France Prešeren Trnovo Hostel, Circulacija 2

• Posebna zahvala:

MGML, Mestna galerija, Kiberpipa, Radio Cona in Dr. Marc Dusseiller