Nataša Muševič – Dot: Intervali
23. avgust - 5. september 2013, @Križevniška cerkev, Trg Francoske revolucije, Ljubljana
Otvoritev: Petek, 23. avgusta ob 19h, glasbena podpora Some1Else in Bartillier
Voden ogled: Ponedeljek, 26. avgusta ob 19h
Odpiralni čas: Vsak dan od 16h do 22h, sobote in nedelje od 12h do 21h
Od 30. maja do 25. junija 2014, Galerija Dimenzija napredka, Solkan, Nova Gorica
Valovno delčna teorija, ki opisuje lastnosti najmanjših delcev v kvantnem svetu, v resnici velja tudi za večje objekte, v katerikoli dimenziji. Če bi razumeli naše okolje zgolj kot skupek teles in pri tem zanemarili njihovo naravo valovanja, bi bil tak pogled na svet precej omejen.
Koraki kaotičnega sistema, tiste osnovne energetske stopničke, ki se združujejo v neskončne kombinacije raznolikega okolja na zemlji in v vesolju in predvsem njihova fraktalna narava, nam omogočajo upodobitev stabilnih sistemov naravnega toka in s tem vpogled v fazne sisteme teles/valovanj, ki nas obdajajo.
S transformacijo na človeku dojemljivo raven tako projekt Intervali ponazarja teksturo vesolja v obliki harmonije, katere intervali so ekstrapolirani iz podatkov o osnovnih frekvencah delcev na kvantni in planetarni ravni.
Končna interpretacija predstavljenih objektov pa je seveda odvisna od opazovalca: so steklene sfere v kroženju zgolj gibajoča se telesa ali le v formo ujeto
akustično valovanje?
Vsebina
Koncept
Zvočna instalacija Intervali je prvo samostojno delo intermedijske umetnice Nataše Muševič – Dot in sega v polje raziskovanja pojavnosti naravno prisotnih intervalov v našem vesolju. Osrednji del instalacije so sferični objekti, ki krožijo okoli osrednje osi, poganja pa jih zvok – njihovi lastni resonančni toni.
Instalacija je zvočno-fizična ponazoritev zaporedja intervalov, katerih razmerja izhajajo iz empiričnih znanstvenih podatkov in znanstvenih meritev. Umetnica je v iskanju harmonije primerjala naravne intervale frekvenc kroženja elektronov z razmerji frekvenc planetov znotraj našega osončja. Ta razmerja so bila kasneje prenesena v slušno polje, pri čemer so ohranila medsebojna razmerja in lastno harmonijo.
Koncept projekta izhaja iz fizikalne teorije dualnosti valov in delcev (Wave–particle duality Theory), ki pojasnjuje frekvenčno lastnost materije na atomski ravni in jo adaptira na gledalcu vidno skalo. S tem avtorica izpostavlja vprašanje ločnice med materijo in valovi ter obiskovalcu v razmislek ponuja vprašanje: ali je krožeča sfera resnično materialna ali zgolj zvočna frekvenca? Je svet okoli nas res fizično dojemljiv ali nas obkrožajo samo različne oblike valovanj?
http://projectintervals.wordpress.com/ // Foto: Helena Božič.
Pojem harmonije je, podobno kot jezik, kulturnega izvora in se prenaša iz roda v rod. Zahodni svet prepoznava raznolik razpon glasbenih harmonij, vključno s standardnima mol in dur sekvencama. Enako harmonično raznovrstnost poznajo na vzhodu, kjer si intervali sledijo v četrtinskem zaporedju, in ne zgolj v poltonih, kot je v navadi v zahodni glasbi tradiciji.
Mogoče je torej trditi, da je harmonija pomemben del kulture, pa vendar – kje iskati izvor naravno prisotnih čustev, izraženih v določenem sozvočju melodij? Je razumevanje teh harmoničnih intervalov kot naravnih sploh mogoče? Ali obstaja naravna pot za razlago intervalov, ki tvorijo harmonije? Od kod glasbeniku občutek za te intervale?
Intervali so poskus odkrivanja svojevrstne relativnosti v harmoniji, ki tvori naravo okoli nas, njen obstoj pa je izpeljan iz empiričnih meritev in znanstvenih raziskav. Mnoge človeštvu poznane konstante same po sebi težijo k periodičnem ponavljanju nekaterih vrednosti znotraj opazovanih in preučevanih sistemov, nekatere pa so vezane izključno na določene sile in fizikalne teorije, ki pojasnjujejo njihove izvore (npr. G = gravitacijska konstanta), in zatorej ne veljajo za vse fizikalne pojave (npr. svet kvantne fizike). Seveda pa obstajajo tudi konstante, ki so v svojem bistvu popolnoma matematične (npr. π = 3,14), torej se ne navezujejo na določeno fizikalno skalo ali teorijo. In medtem, ko se fizika nagiba k subjektivnosti, matematika teži k širšem, univerzalnejšem in objektivnejšem opisovanju naravne in njenih pojavov.
Konceptualni proces nastajanja instalacije je bil osnovan na testiranju empirično zbranih podatkov in fizikalnih meritvah znotraj posameznih eksperimentov ter njihovi pretvorbi v matematični svet. Ravno ta transformacija je temeljni koncept projekta Intervali – subjektivna harmonija, ki je v kulturi zahodnega sveta definirana kot splošno sprejeta norma (mol in dur), je v odnosu do objektivne harmonije (glasbena kompozicija) problematična do iste mere, kot je v fiziki sporen obstoj objektivnih fizikalnih teorij.
Želja po odkritju popolne harmonije že stoletja vznemirja mnoge ljudi po svetu. In medtem, ko vsako novo znanstveno spoznanje o harmoniji odkriva svež pogled na svet, nas avtorica s projektom Intervali sooča z še eno tovrstno intenco po popolnosti.
Besedilo je izvleček avtoričine obširnejše študije projekta. V celoti je objavljeno na spletni strani www.projectintervals.wordpress.com.
O avtorici
Nataša Muševič – Dot je producentka elektronske glasbe, skladateljica, pevka, performerka in multimedijska umetnica. Leta 2008 je doštudirala smer BA Honours of Recording Arts na School of Audio Engineering v Londonu. Je soustanoviteljica neodvisne glasbene založbe Imminent Recordings, in ustanoviteljica svoje lastne založbe Read Write Music. Njeno delo se v zadnjih letih vse bolj nagiba tudi k raziskovalnim umetniškim praksam, kot soustvarjalka večmedijskih projektov je sodelovala pri projektih Magnetna Matrica (M. Batista in B. Šaletič), Sonične Skulpture (dr. S. Lumbar, M. Batista, B. Čadež) in Sonosthesia 3.1 (Octex). Projekt Intervali je njeno prvo samostojno intermedijsko delo, v katerem se izraža avtoričino zanimanje po nadaljnjem raziskovanju zvočnih pojavov.
Zahvale
Maja in Igor Muševič, Igor Križanovskij, Jaša Bizjak, Marko Batista, Darko Brlek, Alenka Banovec, Željko Pelicon, Marko Peljhan, Pajo, Adam Muzafirovič, Dominik Mahnič, Brane Filipič, Maja Kocjan, Gašper Premože, Andraž Tarman, Boris Petovar, Primož Žagar, Peter Kolobarič, Slavko Glamočanin,Tjaša Flis, Blaž Remškar, Srđan Prodanovič, Aleksandar Pejić, Žiga Kranjec, Boris Šaletič, Matija Praznik, Jernej Černologar in vsem ostalim, ki ste verjeli, da je mogoče.
Produkcija
Projekt je nastal v koprodukciji Zavoda Projekt Atol (zanj Uroš Veber)in Društva Ljudmila (zanj Tina Dolinšek), s podporo Festivala Ljubljana.
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo.