Društvo LJUDMILA, Rozmanova 12
SI-1000 Ljubljana
Slovenia
e: info@ljudmila.org
t: +386 1 426 9530
f: +386 1 426 9531

pon,tor,čet,pet 9h-14h
vstop prost

Futuro autopoiesis


avtorica, razvoj koncepta in realizacija: Robertina Šebjanič

programiranje in realizacija: Žiga Kranjec in Luka Frelih

kurator: Irena Čerčnik

strokovna sodelavca in svetovalca: univ. dipl. biol. Špela Petrič in Urban Belina

posebna zahvala: dr. Alenka Malej (MBPP - Morska biološka postaja Piran) za svetovanje, dr. Aleš Kladnik (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) za mikrografijo - video in fotografije, dr.Valentina Turk (MBPP) - za mikrografijo - fotografije, Tihomir Makovec (MBPP) - za podvodne posnetke uhatih klobučarjev, Jani Forte (MBPP) za svetovanje in Saša Spačal.

Futuro autopoiesis: Likovni salon, 28.10. – 5.12.2010

FoturoAutopoiesis-vol2-celje.png


Futuro Autopoiesis se dotika ekološke problematike in se osredotoča na raziskovanje strukturnega spoja med organizmom kot zaprtim sistemom in njegovim okoljem. Vzpostavlja futurotopično avtopoetično okolje, preko katerega lahko vstopimo v interaktivno simulacijo možnega ekološkega razvoja v prihodnosti in kritično reflektiramo lastni vpliv na stabilnost / nestabilnost ekosistemov.


Slika:Robertina sebjaniccelotawebsmall.JPG

Slika:Robertrina sebjanic intervencija websmall.JPG

Slika:Robertina sebjanic nafta websmall.JPG

fotografije: foto arhiv Likovni Salon Celje

Za delo Robertine Šebjanič, ki se kot umetnica izraža predvsem skozi video in novo medijske prakse, je že od samih začetkov značilen eksperimentalni pristop - raziskovanje samih tehničnih karakteristik medija ter spretno izrabljanje možnosti, ki jih dajejo nove tehnologije. V zadnjem času se temu pridružuje občutljivo nanašanje na aktualno družbeno in okoljsko problematiko, predvsem tisto, ki zadeva vprašanja sobivanja in soodvisnosti. Njena angažiranost nikoli ne izzveni kot vprašljivo podajanje neke navidez objektivne resnice, temelječe zgolj na nekritičnem povzemanju izsledkov iz najrazličnejših virov. Gledalčevo zavedanje odgovornosti poskuša prej kot skozi povzročanje nelagodja ali dajanje napotkov vzbuditi skozi igriv način na ta način, da z umetniškim delom ustvari interaktivno okolje, ki gledalca skozi možnost sodelovanja, interveniranja v situacijo in opazovanja posledic le-tega pripelje do razmisleka o vprašanjih, ki so tematika njenega dela. Navedeno vsekakor velja za njeno najnovejše delo Futuro Autopoiesis, ki se dotika ekološke problematike in bo kot razstavni projekt premierno realizirano v Likovnem salonu Celje. Postavitev, za katero bi lahko rekli, da v nekaterih segmentih pridobiva karakteristike računalniške igre, bo obiskovalca popeljala v aktivno predstavljanje krhkosti ekosistema. Gledalec bo lahko s pomočjo interaktivnega vmesnika spreminjal okoljske faktorje in na ta način sodoločal dogajanje. V instalacijo tako ne bo vstopal zgolj kot obstranski opazovalec, ampak kot eden od glavnih virov okoljskih motenj. Vzpostavitev takšne situacije, ki gledalcu omogoča kritično refleksijo lastnega vpliva na stabilnost oziroma nestabilnost ekosistemov, je osnovni namen projekta Futuro Autopoiesis, ki temelji na umetničini nekaj časa trajajoči predhodni raziskavi in na njenem sodelovanju s poznavalci in strokovnjaki s področij biologije in tehnologije.

Robertina Šebjanič ima za sabo nekaj samostojnih predstavitev (Galerija Alkatraz, Studio SCCA Ljubljana, Kiberpipa Ljubljana, Kibela Maribor)) in številna sodelovanja na skupinskih razstavah in festivalih doma in v tujini. Pomembna značilnost njenega umetniškega delovanja je mreženje, ki sega od kreiranja projektov z drugimi umetniki do sodelovanja s strokovnjaki iz drugih disciplin. Tako je na primer projekt Povezani s signali (2009), ki se ukvarja s komunikacijo in prenašanjem informacij ter njihovo interpretacijo, nastal skupaj s švedsko umetnico Mari Lagerquist, video instalacija Lom beline (2010) pa skupaj z Mirjano Batinić. V sodelovanju s poznavalcem novih tehnologij in programerjem Luko Frelihom je nastala interaktivna instalacija Pufinacija (2008), ki izpostavlja odnos do sobivajočih kot pomemben del lastnega preživetja posameznika in v njej skupina objektov/robotov med sabo komunicira po brezžičnem omrežju, z ljudmi pa prek dotika, zvoka, svetlobe in tresenja. V sodelovanju s Frelihom je nastalo tudi pričujoče delo Futuro Autopoiesis, ki se ekološke problematike, ki vedno bolj pridobiva ideološke razsežnosti in je pogosto žrtev političnih in tržnih manipulacij, loteva tudi v sodelovanju s strokovnjaki s področja biologije. Izhodišče interaktivnega dela, ki temelji na shematičnem prikazu prehranjevalne verige, ki vodi od primarnih proizvajalk diatomej do njihovih plenilcev kopepodnih rakov in plenilcev le-teh - meduz, so nekateri izsledkih opazovanj, ki so jih v preteklih letih opravili raziskovalci Morske biološke postaje Piran.


Futuro autopoiesis

Futuro autopoiesis .jpg

V okviru Svetovnega dneva oceanov je bila 4. junija v prostorih Morske biološke postaje, Piran ( Nacionalni inštitut za biologijo ) prva predpremierna predstavitev projekta.

Raziskovalni projekt Futuro Autopoiesis se osredotoča na raziskovanje strukturnega spoja med organizmom kot zaprtim sistemom in njegovim okoljem. V prvi fazi projekt vzpostavlja shematizirano simulacijo realnega okolja - interaktivni prikaz korelacijske povezanosti okoljskih spremenljivk in populacijske dinamike treh skupin organizmov (fitoplankton diatomeje, kopepodni raki in meduze uhati klobučnjaki). Preko preprostega preigravanja raznolikih scenarijev, povzetih po določenih izsledkih opazovanj, ki so jih raziskovalci Morske biološke postaje Piran opravili v preteklih letih, se v interakcijski instalaciji vzpostavljajo zanke soodvisnosti, ki obiskovalca preko možnosti preigravanja z okoljskimi spremenljivkami seznanjajo z ekosistemom Tržaškega zaliva in vplivom nekaterih okoljskih faktorjev na populacijsko številčnost in biotsko pestrost. Interaktivno delovanje temelji na shematičnem prikazu prehranjevalne verige, ki vodi od primarnih proizvajalk diatomej, do njihovih plenilcev kopepodnih rakov in plenilcev le-teh, uhatih klobučnjakov. Fascinacija nad simuliranim pogledom v digitalni mikroskop in možnost interakcijskega igranja s korelacijskimi odnosi med mikro svetom diatomej in makro svetom meduz obiskovalca igrivo popeljeta v aktivno predstavljanje krhkosti ekosistema. Interaktivni vmesnik instalacije preko spreminjanja okoljskih faktorjev osončenje (količina dnevne svetlobe)in temperatura morske površine vpliva na generiranje vizualne podobe mikroorganizmov in meduz. Obiskovalec tako v instalacijo ne stopa zgolj kot obstranski opazovalec, ampak kot eden od glavnih virov okoljskih pertubacij, on je tisti, ki preko poigravanja z okoljskimi spremenljivkami sodoloča dogajanje.

Pričujoča instalacija je prikaz rezultatov po prvi fazi umetniške raziskave, v nadaljevanju razvoja projekta pa se bo avtorska ekipa posvečala predvsem raziskovanju možnih scenarijev evolucijskega spreminjanja mikroorganizmov v ekstremnejših pogojih. Vzpostavljena bo sublimna strategija reprezentacije futurotopičnega okolja, preko katere bo gledalec lahko aktivno vstopil v interaktivno ekološko projekcijo in vzpostavljal kritično refleksijo lastnega vpliva na ekosisteme in njihova ravnovesja.

Produkcija: LJUDMILA, ljubljanski digitalni laboratorij za medije in kulturo pri KUD F. Prešeren. Projekt je nastal v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran ter s finančno podporo Medvladne oceanografske komisije Slovenske nacionalne komisije UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo), Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana

UNESCO-logo1.png