Društvo LJUDMILA, Rozmanova 12
SI-1000 Ljubljana
Slovenia
e: info@ljudmila.org
t: +386 1 426 9530
f: +386 1 426 9531

pon,tor,čet,pet 9h-14h
vstop prost

Drevesa


Nataša Muševič – Dot: Drevesa
Zvočna instalacija

Od 11. decembra 2014 do 18. januarja 2015 // Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana // Otvoritev v četrtek, 11. decembra ob 20h // Odpiralni čas

* * *

Avtoričina predstavitev projekta Drevesa bo v torek, 13. januarja 2015 ob 19h v avditoriju Moderne galerije

* * *

DREVESAweb.jpg

* * *

Projekt Drevesa je eksperiment v polju širjenja človekovih zaznavnih sposobnosti. Avtorica projekta Nataša Muševič iz zornega kota zvočnega inženirja prikaže električno in akustično frekvenčno naravo drevesa.

Zvočna narava drevesa je bila zajeta s snemanjem frekvenčnega odziva akustičnih vibracij. Zvočni inženirji pri izboljšavi zvoka sprva izmerijo frekvenčni odziv sobe, na podlagi katerega popravijo zvok. S to tehniko pridobijo resonančne frekvence, ki so odraz same oblike prostora. Prav tako kot prazna soba imajo tudi polne 3D forme svoje resonance, vendar o njih le redko premišljujemo, saj zvok večinoma dojemamo kot valovanje, ki se širi po zraku. S snemanjem frekvenčnega odziva je tako avtorica zajela resonančne frekvence same forme drevesa.

Avtorica obiskovalcu poleg akustične narave v vpogled ponudi tudi električne lastnosti rastočega drevesa, ki so človeku prav tako prikrite. Drevesa generirajo šibke električne pulze, ki jih je avtorica ojačala, posnela in predstavila kot del zvočne instalacije. S sonifikacijo teh pulzov naši zaznavi tudi na ta način približa sicer nezaznavno.

Z eksperimentalno metodologijo zvočnega inženirja tako avtorica ponudi drugačen pogled na naravo drevesa, s čimer širi našo percepcijo in spodbudi razmislek o rigidnosti človeškega dojemanja.

Koncept

Prepletanje znanosti in umetnosti že dolgo ni več novost, kljub temu pa ostaja občutek, da je nekaj besed potrebno nameniti specifičnosti tovrstnega ustvarjanja. Nataša Mušević – Dot se po svoji izobrazbi nedvomno uvršča v tehnično znanstveno strujo, na londonski School of Audio Engineering (SAE) je namreč študirala zvočno inženirstvo. To označuje njeno prakso iz dveh vidikov – raziskovalni pristop in zanimanje za zvok. Tudi v tokratnem projektu izkorišča znanstvene metode, da sprevrne, preobrne naš pogled na vsakdanja pojava – zvok in električni pulz ter vsakdanji objekt – drevo.

V projektu »Drevesa« gre namreč za zvočni prikaz električne in akustične narave drevesa, torej za nekakšen elektroakustični portret. Predstavlja zvočno naravo drevesa, ki jo je zajemala s snemanjem frekvenčnega odziva akustičnih vibracij.

Zvočni inženirji pri izboljšavi zvoka sprva izmerijo frekvenčni odziv sobe, na podlagi katerega popravijo zvok. S tovrstnimi tehnikami pridobijo resonančne frekvence, ki so odraz same oblike prostora. Prav tako kot prazna soba imajo tudi polne 3D forme svoje resonance, vendar o njih le redko premišljujemo, saj zvok večinoma dojemamo kot valovanje, ki se širi po zraku. S snemanjem frekvenčnega odziva je avtorica zajela resonančne frekvence same forme drevesa. S pristopom zvočnega inžinirja pa je prek zvoka zajela tudi električne pulze drevesa. Tako kot ima človeško bitje denimo srčni utrip, tudi drevesa generirajo mikro električne pulze. Teh pulzov, tako kot akustičnega odziva, ljudje ne zaznavamo, avtorica pa nam je naši zaznavi oboje približala prek zvoka. Poleg zvočnih prikazov je na ogled tudi vizualni del. Izbrano lipo je en teden med beleženjem električnih pulzov in akustičnega odziva snemala tudi s kamero, ki ima razširjen spekter frekvenc in vključuje tudi infrardečo.

Projekt »Drevesa« pravzaprav odpira starejša vprašanja dojemanja forme, vprašanja, ki bi jih skorajda lahko poimenovali kiparska. Kako dojemati formo skozi zvok, se sprašuje Nataša Muševič in dalje – kako zveni oblika drevesa? Kot že omenjeno, je drevo spremljala en teden, na instalaciji pa spremljamo izseke osmih sekund, beleženih vsake pol ure. Na ta način je pridobila kontinuirano zvočno podobo, spreminjajočo se glede na del dneva in vremenske razmere. Tudi zvočne in električne lastnosti drevesa so pač v nenehnem odnosu z naravo.

V nasprotju s poljem znanosti, kjer je poudarek večinoma na rezultatih znanstvene raziskave, je v projektu »Drevesa« bistven raziskovalni proces. Ta je bil poln nepričakovanih problemov in komplikacij (narava je pač muhast sodelavec), nepredvidljiva pa sta bila tudi razvoj dogodkov in nova odkritja. Denimo električni odziv, ki ga je s pomočjo zvoka prav tako približala našim zaznavnim sposobnostim. Drevesa namreč ustvarjajo mikro električne pulze, o katerih pa, podobno kot o zvočni formi drevesa, večinoma ne razmišljamo.

Z napravami za zvočno zajemanjeje je avtorica uspela posneti pulze, ki jih drevo proizvaja samo. S tem so, prek neposredne sonifikacije meritev, akustične in električne lastnosti drevesa, ki so nam sicer nezaznavne, postale zaznavne.

Avtorica je prvenstveno ustvarjala glasbo, nato pa je začela prehajati v raziskovalno umetniško polje, znotraj katerega je njeno primarno zanimanje še vedno zvok, ki ga je teoretsko kompleksno raziskovala že v projektu »Intervali«. V njem je raziskovala valovno-delčno teorijo, ki opisuje lastnosti najmanjših delcev v kvantnem svetu, a velja tudi za večje objekte. Valovanje je prenesla na človeku dojemljivo raven in približevanje nezaznavnega zaznavi zaznamuje tudi projekt »Drevesa«. Hkrati nam z znanstveno natančnostjo ponuja drugačen pogled na stvarnost in širi naše zaznavanje – na ta način pa zdrsnemo v prevpraševanje lastne percepcije.

Predstavitev projekta

Avtoričina predstavitev projekta Drevesa bo v torek, 13. januarja 2015 ob 19h v avditoriju Moderne galerije.

Ker je zvočna instalacija Drevesa, ki je še do 18. januarja na ogled v avditoriju Moderne galerije vzbudil številna vprašanja, vas vljudno vabimo na avtoričino predstavitev projekta.

Umetnica Nataša Muševič bo na predstavitvi podrobneje opisala sam koncept in nastanek dela. Spregovorila bo o zvočnih barvah tri-dimenzionalnihoblik, možnostih generiranja električnih pulzov rastlin ter problemov človekove (ne-)zaznave teh pojavov. Poleg predstavitve umetniškega izhodišča, iz katerega delo izhaja, bo avtorica predstavila tudi samo tehnično plat ter potek izvedbe projekta.

Predstavitev bomo zaključili z odprto debato ter vprašanji obiskovalcev.

O avtorici

Nataša Muševič – Dot je producentka elektronske glasbe, skladateljica, pevka, performerka in multimedijska umetnica. Leta 2008 je doštudirala smer BA Honours of Recording Arts na School of Audio Engineering v Londonu. Je soustanoviteljica neodvisne glasbene založbe Imminent Recordings, in ustanoviteljica svoje lastne založbe Read Write Music. Njeno delo se v zadnjih letih vse bolj nagiba tudi k raziskovalnim umetniškim praksam, kot soustvarjalka večmedijskih projektov je sodelovala pri projektih Magnetna Matrica (M. Batista in B. Šaletič), Sonične Skulpture (dr. S. Lumbar, M. Batista, B. Čadež) in Sonosthesia 3.1 (Octex). S svojim prvim samostojnim intermedijskim delom - zvočno instalacijo Intervali, v katerem se izraža avtoričino zanimanje po nadaljnjem raziskovanju zvočnih pojavov, se je lani predstavila v ljubljanski Križevniški cerkvi ter v novogoriški galeriji Dimenzija Napredka maja letos. Je so-ustanoviteljica Maker Lab-a v Kreativnem centru Poligon.

Sodelujoči

Slavko Glamočanin (programiranje), Jurij Prezelj (svetovanje akustika), Andreja Vedenik in Špela Petrič (svetovanje drevesa), Borut Bučinel in Makro Batista (svetovanje video), Igor Križanovskij, Boris Petovar in Maša Gojić (tehnična podpora), Sašo Muševič (avdio analiza in aditivna sinteza), Iza Pevec (svetovanje pri konceptualni zasnovi), Maja Kocjan (oblikovanje)

Zahvale

Igor in Maja Mučevič, Marko Rusjan, Tomaž Kučer, Teja Krašna, Adela Železnik in Zdenka Badovinac (Moderna Galerija), Galerija Kapelica, Strip Core, Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, KUD France Prešeren, Igor Križanovskij, Boris Petovar, Marko Batista, Luka Dekleva, Luka Frelih, Boštjan Čadež, Lina Rica, Dominik Mahnič, Tjaša Flis in Blaž Remškar, Uroš Veber, Marko Peljhan, Tilen Sepič, Matevž Ftičar, Marko Makuc, Tomaž Hrovat, Polona Torkar, Benjamin Kovač, Daniel Grintal, Iza Pevec, Slavko Glamočanin, Jurij Prezelj, Andreja Vedenik, Špela Petrič, Borut Bučinel, Maša Gojić, Sašo Muševič, Iza Pevec, Gregor Kervina, Jernej Černalogar, Juliya Molina, Mark Divjak, Maja Kocjan, Marko Orel, Minka Rozman, Miha Peljko,

Produkcija: Zavod Projekt Atol (zanj Uroš Veber) in Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost (zanj Tina Dolinšek)
Koprodukcija: Moderna galerija Ljubljana

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.