Društvo LJUDMILA, Rozmanova 12
SI-1000 Ljubljana
Slovenia
e: info@ljudmila.org
t: +386 1 426 9530
f: +386 1 426 9531

pon,tor,čet,pet 9h-14h
vstop prost

Avtologija diskologija


Ljudmila vas vljudno vabi na predstavitev umetniškega raziskovalnega procesa Samo Gosarič in Jelena Milovanović

Avtologija diskologija

Intermedijski plesni pop dogodek

v sredo, 28. december 2011,

ob 21. uri v projektni sobi Ljudmile, Rimska 8, Ljubljana

Intermedijski plesni pop dogodek Avtologija diskologija je nadaljevanje projekta Avtobiografija diskografija iz leta 2008. Ukvarja se z dekonstrukcijo koreografskega materiala na podlagi izbrane popularne glasbe in modelov sodelovanja za proste koreografije po Alice Chauchat. Glavni motiv za oblikovanje napotkov za upravljanje s plesnimi gibi, je izbor petih pop komadov različnih žanrov iz osebne diskografije avtorjev; kajti ravno nezavedni principi so tisti, po katerih se popularna glasba vpisuje v našo zavest. Prepevamo si besedila, ne da bi se vprašali, kako strašno so neumna, plešemo na glasbo, ne da bi se zavedali repetitivnosti gibov, žvižgamo si melodije, ki se nam zažirajo v spomin, ne da bi poznali besedila.


Diskografija je osebni izbor glasbenih preferenc, diskologija pa je raziskovanje družbenih učinkov tega izbora, kajti glasbeni izbor govori o modi, načinu življenja, zaželenih načinih čustvovanja, posameznikovem temperamentu in o drugih družbenih konvencijah, ki narekujejo, kako se gradi identiteta.


Projekt nima klasične dramaturgije – dramaturgija je popolnoma sploščena: vsak naslednji komad je prekinjen s premorom med dvema skladbama, vsaka skladba se ponovi enkrat ali dvakrat. Koreografija je osnovana na gibalnih nalogah. Plesalec med vajo opisuje dele svojega početja. Lahko opiše povsem anatomsko gibanje kot na primer „lok se mi dela pod nogami“ ali pa najde podobno asociacijo iz samega besedila kot je na primer „dvigam se, ko gre moje telo dol“. Plesalca razvijata gibe na podlagi materiala, ki izhaja iz procesa in na podlagi asociacij, ki izhajajo iz pogosto povsem nesmiselnega besedila. Smisel tovrstnega početja ni, da bi se plesalca zanašala na svoj gibalni in kulturni spomin, temveč da bi ju usmerjalo besedilo.


Dramaturgijo določa pet komadov. Sledimo dvema različnima interpretacijama istih popularnih predlog, a občinstvo glasbe ne sliši, saj jo avtorja skrivata pred javnostjo kot sleherni v sebe zagledani posameznik, ki se po ulici sprehaja z mp3 predvajalnikom in slušalkami. Glasbe ne slišimo tudi zato, ker je „zaščitena“ z avtorskim diktatom popularne glasbe. Obiskovalci so namesto v glasbo potopljeni v ambientalno instrumentalno kitarsko milozvočje, ki s številnimi zvočnimi učinki popolnoma prekrije znano izvorno predlogo in zaziblje prisotne v manipulativni muzak. Medtem plesalca ‚švicata’ ob poskočnih komadih in vsake toliko časa prerežeta polje s čudno, pogosto zelo smešno izjavo, ki izhaja iz besedil izbranih komadov. Besedila in plesni napotki se ob tem nenehno vpisujejo na telesa plesalcev preko projektorja, ki je priključen na senzorni sistem Kinect, ta pa zaznava gibanje plesalcev v prostoru. Telesi, ki se z vsemi močmi trudita, da bi plesali na besedilo v glasbi, postaneta tarči teh besedil, ki se nezavedno vpisujejo v njun telesni in mentalni spomin.

Ekipa:

Samo Gosarič in Jelena Milovanović (avtorja), Slavko Glamočanin (programiranje, elektronika), Tina Avšič (video), Ida Hiršenfelder (svetovanje, tekst), Simon Bergoč (glasbena interpretacija / interpretacija glasbe v živo), Robertina Šebjanič (svetovanje, koordinacija)

Prevod: Sunčan Patrick Stone PR in lektura: Helena Božič Zahvala: Maska Ljubljana, Maja Lovrenov, Vesna Krebs, Alice Chauchat


Samo Gosarič (1979) je pisec in ustvarjalec na področju scenskih umetnosti. Kot pisec, avtor in asistent se je izdatno ukvarjal s slovensko neo-avantgardo. Dela: „Hodi Performans“ (Maska, 2008) – rekonstrukcija neoavantgardnih uličnih performansov in lecture performans, „Komad za Matjaža Hanžka“ (PTL, 2009) – plesni hommage vizualni poeziji Matjaža Hanžka, „Kako narediti reistično predstavo?“ (2010) – plesna adaptacija teoretskih tekstov skupine OHO. V ,predzgodovino’ pa sodi še bolj osebni pop-performans „Avtobiografija Diskografija“ (Kiberpipa, 2008). Poleg tega je: pisal plesne in gledališke kritike za Večer, bil urednik dveh festivalskih časopisov, skupaj z Ano Perne soavtor razstave ob 40-letnici Gledališča Glej ter kot dramaturg oziroma asistent sodeloval z Janezom Janšo in Milanom Tomášikom. Translation of titles: Walk Performance, A Piece for Matjaž Hanžek, How to Make a Reistic Performance, Autobiography Discography.


Jelena Milovanović (1976) že vrsto let deluje na področju sodobnega plesa kot koreografinja in plesalka (Komad za Matjaža Hanžka, Samo Gosarič, PTL 2009; Reistična predstava, 2010, Razmeščeno Telo 2010, soavtorica z Milanom Tomášikom; Razmeščeno telo – Remix 2011, soavtorica z Milanom Tomášikom; Baletna pravljica skozi slovensko bajeslovje, režiserka v okviru Baletnega društva Postojna 2011, Z baletom okoli sveta 2011, režiserka v okviru Baletnega društva Postojna), plesna pedagoginja (trenutno poučuje v okviru Baletnega društva Postojna, prehodne izkušnje poučevanja: Srednja glasbena in baletna šola – oddelek za sodobni ples, društvo Terpsihora, PK Obsession, KUD Plac) producentka (Viktar zavod in zavod Emanat) in mentorica plesnega kluba Obsession. Občasno piše kritike v festivalskih časopisih (Mesto Žensk, Mladi levi).



Produkcija: LJUDMILA, ljubljanski digitalni laboratorij za medije in kulturo pri KUD France Prešeren Trnovo. Projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. (Ljubljana 2010/2011)