Chris Sugrue: BASE 8

„BASE 8“ je sistem, ki preučuje negativni prostor med prsti in sledi gibanju dlani in rok. Premikajoče se strukture in abstraktne geometrijske oblike se pojavljajo med prsti ali rastejo iz dlani in rok ter tako ustvarjajo odzivno organsko okolje.

Ljudmilina umetnica na delovnem obisku Chris Sugrue je umetnica in programerka, ki razvija interaktivne instalacije, zvočno-vizualne performanse in eksperimentalne vmesnike. Njena dela pogosto združujejo digitalne in fizične elemente ter raziskujejo področja umetne inteligence, sistemov za sledenje očesu/pogledu in elektromagnetizma.

Vmesni prostori

Med virtualnim in realnim prostorom ni jasne ločnice, ki bi človeškim možganom sporočala razliko med snovnim svetom in svetom utvare. Očesno zrklo je prepuščeno nenavadnemu nizu naključij, ki je le deloma odvisno od fizikalnih lastnosti materialov. Zaznavo neprestano spremljajo motnje in popačenja, odvisna od izjemno fleksibilnih lastnosti očesa, ki zdaj izostri zdaj zamegli predmet gledanja. Vsaka nova izkušnja sproži niz asociacij, spominov in naučenih sistemov kategoriziranja.

Umetnica in programerka Chris Sugrue razvija interaktivne instalacije, zvočno vizualne performanse in eksperimentalne vmesnike, s katerimi raziskuje polje navidezne realnosti v odnosu do fenomenologije telesa. Njena interaktivna instalacija BASE 8 je, kot pravi, »sistem, ki proučuje negativni prostor med prsti in sledi gibanju dlani in rok«. Idejo o negativnem prostoru – v geometrijskem smislu in ne kot nasprotje pozitivnega prostora – je razvila iz razmišljanja o številskih osnovah za sisteme štetja, ki izhajajo tudi iz različnih lingvističnih struktur. Kako misliti svoj svet izven binarnega polja ničel in enk, kako šteti izven desetiške osnove, kako misliti duodecimalno štetje antičnih civilizacij? BASE 8 črpa navdih iz tistih jezikov, ki so razvili osmiško številsko osnovo, ko so namesto telesne mase šteli prostore med prsti. Kaj se spremeni v naši zavesti, če mislimo obratni prostor, če snovnost postane nepomembna, če izostrimo pogled drugače, kot smo vajeni?

Instalacija BASE 8 je generativno okolje, ki spominja na hologram. Projekcija ni dejansko tridimenzionalna, čeprav se perceptivno zelo približa temu učinku. Pri gradnji objekta si je umetnica sposodila optično utvaro, imenovano Pepperjev duh, iz sredine 19. stoletja. Konstrukcijo za iluzionistični trik so tedaj uporabljali za uprizoritev srhljivih scen, v katerih so steklene pregrade delovale kot polprosojna odsevna ogledala. Ne da bi nas želela strašiti, je prilagodila stari gledališki trik in v instalacijo vstavila obarvano steklo pod naklonom, ki odbija projekcijo z LCD ekrana na naše dlani. Pozicijo in razdaljo do dlani v instalaciji zaznava kamera za prepoznavanje globine v prostoru. Računalniški program, napisan v jeziku C++, procesira in analizira video podobo, da bi zaznal konture rok in poiskal vmesne prostore med prsti. Generirana animacija na dvodimenzionalni ploskvi se prilagaja mapiranju teh vmesnih prostorov, ki se prilagajajo fizičnemu gibanju. Program hkrati računa globino gibajočega se objekta in določa sredinsko privlačnost »premikajočih se struktur in abstraktnih geometrijskih oblik, ki se pojavljajo med prsti ali rastejo iz dlani in rok ter tako sestavljajo odzivno organsko okolje.«

Delo Chris Sugrue določa čista, minimalistična estetika in preplet organskih oblik, ki jih spreminjajo sledilni programi in algoritmi za animirano vizualizacijo. Projicira abstraktne svetlobne oblike, na katere se telo odziva z igrivo fascinacijo nad subtilnimi digitalnimi elementi. Telo je soočeno z magičnimi možnostmi digitalne tehnologije, s fiktivnimi svetovi na meji med virtualnim in fizičnim telesom. Eden od osrednjih motivov umetničinih interaktivnih instalacij so dlani – tisti del telesa, ki prvi sproži človekovo zavedanje o samem sebi. Dlani niso le tisti organ, ki ga najpogosteje gledamo, so tudi organi neverbalnega govora, ki pogosto razkrijejo več kot govorčeve besede. Umetnico navdušuje presenetljiva prilagodljivost možganov in človekove percepcije, ki se sooči z optičnimi zankami. V raziskovalnem procesu je med drugim naletela na presenetljive rezultate psiholoških poskusov pri proučevanju odnosa med možgani in telesom. Meritve so pokazale, da ljudje v določenih okoliščinah prepoznajo umetno roko kot svojo lastno in čutijo bolečino, hlad, vročino, kadar je njihova roka skrita za zastor ali ogledalo. Sinteza in prehajanje med digitalnim in organskim svetom v njenih instalacijah sproža oprijemljiv občutek razširjene realnosti, a prehajanje v virtualni prostor ni invazivno kot tridimenzionalne simulacije, ki preplavijo cel zaznavni spekter, temveč so rahločutne in negrozeče. Digitalni prah se raztresa po dlaneh kot subtilni podaljšek ali dodatek. Ob stiku z razširjeno realnostjo lastnega telesa nastopi magični trenutek.

Besedilo: Ida Hiršenfelder

S pomočjo Chris Sugrue, Ljudmiline umetnice na delovnem obisku.

O umetnici

Chris Sugrue je magistrirala na Fine Arts in Design and Technology na Parsons School of Design. Doslej je v mednarodnem prostoru razstavljala na festivalih in galerijah, kot so Ars Electronica, Sónar Festival, Pixel Gallery, Medialab-Prado, Matadero Madrid in La Noche En Blanco Madrid. Njena interaktivna instalacija Delicate Boundaries je prejela častno omembo na Vida Art and Artificial Life Awards in prvo nagrado na festivalu Share. V letu 2009 je sodelovala pri razvoju EyeWriterja, nizkocenovnega očesno krmiljenega risalnega orodja za bolnike z aminotrofično lateralno sklerozo. EyeWriter je prejel nagrado za dizajn** leta v interaktivni kategoriji, nagrado Future Everything ter Zlato Nico na Ars Electronici. Chris je bila kreativna inženirka na Futurelabu na Ars Electronici, v okviru katerega je vodila razvoj stereoskopskega interaktivnega plesnega performansa z umetnikom in koreografom Klausom Obermaierjem. Kot raziskovalka je prejela štipendijo za enoletno raziskavo v Eyebeam Art and Tehnology Center v New Yorku in več rezidenčnih bivanj v Hangarju v Barceloni, La Casa Da Velázquez v Madridu in v Harvestworks v New Yorku. Predavala je na oddelku za dizajn in tehnologijo na Parsons School of Design, na programu kulturni vmesniki na KunstUniverzität v Linzu v Avstriji, vodila pa je tudi številne delavnice s področja vizualnega in ustvarjalnega programiranja.

Digital Dish @ Ljudmila: Chris Sugrue: artist talk

Četrtek, 26. maj, 18.00, 2011 v Mestni galeriji Ljubljana
Chris Sugrue je umetnica in programerka razvijalka interaktivnih instalacij, avdiovizualnih performansov in eksperimentalnih vmesnikov. V svojih delih se na igriv in čaroben način poigrava s tehnologijo v raziskovanju odnosa med realnim in virtualnim in raziskuje področja umetnega življenja, vizualnega sledenja in elektromagnetizma. Chris deluje kot samostojna umetnica in kot članica kolaborativnih projektov ter aktivna poučuje o vizualnem in ustvarjalnem programiranju.

Chris bo predstavila svoja obstoječa novomedijska dela ter orisala svoje doživljanje ustvarjalnega procesa kot programerka (v c++!) in vizualna umetnica.

Delo BASE 8 je Chris Sugrue ustvarila v rezidenci na Ljudmili (16. maj - 11. julij).

Produkcija: LJUDMILA, ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren Trnovo
Koprodukcija: KIBLA
Lokacija: KiBela/KIBLA (Ulica kneza Koclja 9, Maribor)
Razstava: 4. julij, ob 20. uri, do 14. julija 2011

KIiBela, prostor za umetnost, je odprta vsak dan od 9.00 - 22.00, v soboto od 16.00 - 22.00, v nedeljo zaprta.