3De-Generik (sl)

3De-Generik je (de)-generični 3D eksperiment, ki se je preko delavnic 3D skeniranja, 3D oblikovanja in 3D tiskanja, izvajal tekom leta 2013. Sledila so mu mesečna tiskarska srečanja in druženja udeleženk in udeležencev. Delavnice so jim zagotovile odprto ustvarjalno polje in mnogo potrebnega znanja o uporabi naredi sam 3D tehnologij. Namenjene so bile izmenjavi idej, šraufanju, fotografiranju, industrijskem oblikovanju, tiskanju in predvsem druženju ljudi z različnimi predznanji in podobnimi interesi. Končni rezultat delavnic je bil oblikovanje unikatnih produktov za povsem vsakodneven prostor, v katerem smo z majhnimi posegi zamenjali povsem navadne generične objekte s 3D natiskanimi (pazijo naj se kljuke, vtičnice, ventilčki, luči, …). 28. marca 2014 bo Ljudmila zablestela v novi, abstraktni, neuravnoteženi in ne-industrijski podobi. Dizajne najdete na Thingiversu.

* * *

Spreminjanje prostora v seriji delavnic 3De-Generik spodbuja k razmisleku o generičnem svetu serijskih predmetov v neposrednem življenskem okolju, ki niso takšni zgolj zaradi najboljše možne uporabnosti in izkoristka materiala, temveč so rezultat marketinških raziskav in industrijskih standardov, ki niso narejeni po meri človeka, temveč po meri trga. Morda ni pretirano trditi, da ravno nedomiselni predmeti v okolju prispevajo k otopelosti potrošnikov in potrošnic, ker delujejo po načelu ukinjana domišljije. Orodja in vsakdanji predmeti ne določajo zgolj kako jih uporabljamo, temveč tudi kako mislimo svet okoli nas. Na videz nevtralni predmeti so zato močno obremenjeni z ideologijo.

Delavnice so dale udeleženkam in udeležencem razlog za razmislek in praktično spreminjanje samoumevnih oblik v svoji okolici. Najbolj očitna tarča našega degeneričnega napada je skromna in na videz preprosta vtičnica. Kdaj ste nazadnje videli okroglo ali četverno vgradno vtičnico? Ste pomislili, da njena kvadratnost nima nikakršne veze s praktičnimi električarskimi zahtevami? Napadali smo serijske objekte, ki bi lahko bili nešteto drugih stvari, vendar to niso. Preizkusili smo se v digitalizaciji tridimenzionalnih objektov in njihovi plastični pomnožitvi. Naredi sam 3D tiskanje je hkrati problem in rešitev za masovno proizvodno plastičnih izdelkov. Izogne se nepravični proizvodnji bednih azijskih in afriških delavnic, pa vendar povečuje število plastičnih izdelkov v tem plastoidnem svetu. 3De-Generik skupnost ne skriva svojega notranjega protislovja.

3D tiskanje ali tako imenovana proizvodnja z dodajanjem je vroča žemljica v polju industrije že preko petnajst let, a svoj zagon je dobila šele, ko so odprtokodne skupnosti okoli leta 2005 proizvedle prvi ceneni 3D tiskalnik kot “postranski izum” dostopnih mikrokontrolerjev kot sta na primer Arduino ali Ada Fruitin Raspberry Pi. Tovrstne 3D tehnologije so že od samega začetka napovedovale razmah dostopnih unikatnih izdelkov in tudi modelov za industrijske izdelke. Njihove možnosti in domet so bile sprva (od leta 2005 do 2008) skoraj neznatne, naredi sam 3D tiskalniki pa so se pojavljali zgolj v hekerskih laboratorijih, v področju hobi programa in naredi sam skupnosti izdelovalcev, ker se po kvaliteti tedaj še niso mogli kosati s štridesetkrat dražjimi industrijskimi tiskalniki. Danes so poceni natisnjeni 3D objekti že povsem nepogrešljivi pri izdelovanju tako v industrijskih prototipih kot tudi v svetu visoke mode, ki z njimi tiska skoraj nezaslišane oblike.

Dostopno 3D tiskanje je v polju oblikovanja odprlo povsem nov način razmišljanja, ki že določa estetiko dvatisočdesetih. Industrijsko oblikovanje danes določa premeščanje znanih kosov, iskanje novih odnosov in ne proizvajanje novih kosov, kar se dogaja tudi na strani Thingivers. Pri 3De-Generiku smo na primer preiskusili “generativno” orodje za proizvajanje unikatnih svetil. Računalniško kodirana generativnost je povsem drugačna od enoličnih industrijskih (generativnih oziroma serijskih) izdelkov, saj temelji na kodnem algoritmu, ki ob vsakem tiskanju znova določi nove spremenljivke, kot bi generativne avdio-vizualne prakse v področju glasbenih in umetniških eksperimentov stopile iz projekcijskih površin v tridimenzionalni fizični prostor.

* * *

Za tiskanje 3D objektov uporabljamo tri programe: Blender, Slic3r in Printrun. Blender je prosto in odprtokodno programsko orodje za računalniško 3D grafiko, ki ga uporabljajo tudi v animiranih filmih, filmskih učinkih, video igrah. Pri 3D tiskanju ga uporabljamo za obdelavo in retopologijo objektov. Za tiste, ki še niso vešči ustvarjanja v dokaj zahtevnem Blenderju, je na voljo ogromna prosto dostopna knjižnica tridimenzionalni objekt Thingiverse, iz katere smo črpali tudi številne objekte za 3De-Generik. Ko smo objekte obdelali in prilagodili, smo jih v skladu z odprtokodno etiko dopolnjene in spremenjene vrnili v knjižnico za druge uporabnike. Format za shranjevanje v Blenderju (.blend) je treba po 3D obdelavi pripraviti za tiskanje v programu Slic3r, ki spremeni format .blend v tako imenovani g-code ali STL format za STereoLitografijo. Pretvorjen STL format smo potem naložili v koordinatni program Printrun, ki je povezan s tiskalnikom. Preko Printruna tiskalnik prepoznava 3D razmerja, površino in gostoto brizganja plastike.

Na Ljudmili uporabljamo dva tiskalnika 3D objektov. Pred štirimi leti je Luka Frelih sestavil prvi RepRap tiskalnik BFB Rapman 3.1, ki je še dokaj zapleten za uporabo, rezultati pa so bili dokaj nepredvidljivi. Kljub temu smo se preko prvega tiskalnik spoznali z vsemi osnovnimi znanji sestavljanja in uporabe tiskalnika.

V Ljudmilinem laboratoriju je leta 2012 zapiskal novi, osveženi in natančnejši RepRap tiskalnik RepRap: Mendel90, pri katerem so odpravljeni vsi problemi z nenadziranim ohlajevanjem nabrizgane plastike, kar je bil eden glavnih pomanjklivosti starega tiskalnika. Znatno ima izboljšano tudi natančnost površine, pri kateri so izohipse na nabrizganem objektu skoraj neznatne. Velikost objektov je pri obeh tiskalnikih omejena na približno 20 kubičnih centimetrov.

Objekte načeloma tiskamo z dvema različnima kvalitetama plastike PLA in ABS. Bioplastična masa polimlečna kislina (PLA) iz obnovljivih virov (koruza, tapioka, škrob, trs) je primerna za reciklažo, njena edina pomanjkljivost pa je manjša prožnost in s tem večja krušljivost. ABS ni razgradljiva, vendar je bolj prožna in obstojna. V okviru 3De-Genrika smo preizkusili tudi mehkejšo plastiko, ki deluje kot guma. Primerna je za objekte, pri katerih smo rabili vpojnost površine: štampiljka, valjček za pleskanje, ipd.

Kljub natančnejšamu brizganju tiskalnika Mendel90, so v objektu še vedno vidne drobne izohipse, ki se pojavijo pri posameznem nanosu (na desetinko milimetra natančno). Če bi radi proizvedli gladko površino, moramo za natisnjeni plastični objekt narediti kemično savno. V posodo, ki ni veliko večja od samega objekta nalijemo aceton. Objekt postavimo na podstavek, tako da objekt ni v neposrednem stiku z acetonom. Posodo tesno zapremo in počakamo 8 ur. Kopel “nežno” stopi izohipse, ne da bi pri tem znatno zabrisala robove samega objekta. Kljub tej možnosti lahko izohipse izkoristimo tudi kot zelo ličen estetski element.

Besedilo: Ida Hiršenfelder

Časovnica

torek, 23. april ob 17h

Predstavitev projekta
Predstavitve projekta se je udeležila truma gikov, gikic, frikov, frikic, umetnikov, umetnic, oblikovalcev, oblikovalk, projektantk in projektantov in zvedavih firbcev. Začetek je bil skoraj preveč optimističen, kajti 3D tiskanje je zelo dolgotrajen postopek.
Število udeležencev: preko 40

četrtek, 9. maj ob 17h

Izmenjava idej, predlogov in mnenj ter srečanje RepRap skupnosti
Pogovor je tekel o primerjavi posameznih 3D tiskalnikov. Ocenjevanju prednosti in pomanjklivosti je sledilo raziskovanje Thingiversa in fizičnega prostora, v katerega se bodo predmeti ugnezdili.
Število udeležencev: 15

torek 28., sreda 29. in četrtek 30. maj, od 16h do 20h

Delavnica 3D tiskanja, mentor Luka Frelih
Od prvotnih več kot 40. udeležencev in udeleženk se je gruča hitro zmanjšala, ko se je začelo trdo delo z umerjanjem formatov in digitalno pripravo elementov za tiskanje. Ekipa 15. je postala tudi bolj funkcionalna in osredotočena na posamezne naloge. Na delavnici je bilo mnogo govora o zahtevnosti umerjanja: gostota, površina, debelina posameznega brizgalnega nanosa.
Število udeležencev: 15

torek 18., sreda 19. in četrtek 20. junij, od 16h do 20h

Delavnica 3D skeniranja, mentor Tilen Sepič
Moto delavnice: japonski turist je živeči 3D skener! Za 3D skeniranje se lahko uporablja posebni 3D skener ali natančna večsmerna dokumentacija 3D objekta. Pri tehniki z dokumentiranjem predmeta ob prenosu fotografij v program Blender pride do velikega popačenja, ki zahteva dolgotrajno popravljanje točko po točko, dokler ne pridemo do zglajene oblike objekta.
Število udeležencev: 10

torek 24., sreda 25. in četrtek 26. september, ob 16h do 20h

Delavnica 3D oblikovanja, mentor Igor Križanovskij
Blender je zahtevno orodje. Kljub temu ga je možno osvojiti za osnovno uporabo, če vanj naložimo že obstoječe objekte iz Thingiversa. Ena od zahtevnejših funkcij je uravnavanje orientacije v 3D digitalnem prostoru.
Število udeležencev: 8

ob petkih

Izdelovanje 3D objektov znotraj PifLaba

28. marec 2014

Otvoritev 3De-Generičnin prostorov Ljudmile in zaključna zabava

Galerija izdelkov

Viri

Rezultati delavnice 3D skeniranja

Narejeno s programom Autodesk 123D Catch:

        3dgenerik 3d-scan plecnik01 by egidd on YouTube

        3dgenerik 3d-scan vrata1 by egidd on YouTube

Ostali uporabljeni programi: Blender (obdelava, retopologija), Slic3r (generiranje G-Code)

Vabilo k sodelovanju

Ljudmila vabi k sodelovanju vse ljubitelje tretje dimenzije, amaterske 3D tiskarje in vohljače PLA plastike, izbirčneže po naročilu, Blender nažigače, odprtokodne frike in gike, skratka vse, ki jih 3D(IY) tehnologija vsaj malo zanima, (če jim že ne osmišlja življenja!).
3De-Generik je (de)-generični 3D eksperiment, ki se bo izvajal tekom leta 2013 preko štirih delavnic: 3D skeniranja, 3D oblikovanja, 3D tiskanja ter sestavljanja 3D tiskalnika in skenerja. Delavnice bodo zagotovile dobršno mero ustvarjalnosti in potrebnega 3D znanja, namenjene pa bodo izmenjavi idej, šraufanju, fotografiranju, industrijskem oblikovanju, tiskanju in predvsem druženju. Končni rezultat delavnic bo oblikovanje unikatnih produktov za na prvi pogled običajen prostor, v katerem bomo z majhnimi intervencijami zamenjali nam vsakdanje objekte s 3D natiskanimi (pazijo naj se kljuke, vtičnice, ventilčki, luči, …). Konec leta bodo Ljudmiline sobane zablestele v popolnoma novi, abstraktni, neuravnoteženi in ne-industrijski rabi.

Uvodno srečanje in predstavitev projekta s konkretnim primerom bo v torek, 23. april ob 17h, na Ljudmili, Rimska 8. Udeležbo potrdite na delavnica@ljudmila.org.

MADE ~~IN CHINA~~ with a 3D printer