Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon in Ida Hiršenfelder: Časovni zamik: Kemobrionični vrt
interaktivna generativna (kemična) zvočna instalacija

O projektu

Barvite biomimetične morfologije kemičnih vrtov so fascinantna imitacija življenja. Ključ do teh čudovitih struktur, ki so bile dolga desetletja zaklenjene v alkimistični sobi čudes, je ponovno preučevanje kemobrionike, ki združuje kemijo, fiziko, biologijo in znanost o materialih. Kemobrionika je samorazmnoževanje oziroma rast kemičnih struktur, ki so nagnjene k formiranju vedno večje koncentracije v pogojih osmotskega tlaka in plovnosti. Znanstvenice in znanstveniki v teh abiotskih formacijah ponovno iščejo izvor prototipov biotskih celic. Tako so v zadnjih nekaj stoletjih kemični vrtovi prepotovali pot od imitacije do originala; od otroških ponaredkov življenja do samega izvora življenja na Zemlji.

Vztrajnostni performans Časovni zamik uporablja kemične vrtove kot vitraže za raziskovanje optike, ki spreminja kulturni pogled na svet in ločevanje organske in neorganske materije. Drugačni pogled na materijo omogoča interdisciplinarno raziskovanje, ki prispeva k bolj holističnem pogledu na (geološke, kemične, družbene, politične) procese v svetu. Kemični vrtovi niso nova tema, čeprav se šele danes kaže kot presenetljivo raziskovalno področje in odličen primer samoorganiziranih neuravnoteženih procesov v kemiji, ki ustvarjajo kompleksne strukture in združuje kemijo, dinamiko tekočin in vedo o materialih. Raziskavam na področju kemobrionike daje legitimnost razvoj novih materialov v tržne namene; Časovni zamik pa spodbuja obravnavo materialov, ki ohranja fascinacijo nad potencialom razvojem nanomaterialov brez njihove vpetosti v tržna razmerja. Vztrajnostni performans v odprtem laboratoriju Časovni zamik z vidika zgodovine znanosti govori o dognanjih, ki niso samo rezultat natančnih raziskav, temveč tudi proizvod kulturnega okolja.

Instalacijo, ki bo osnova za kemično-akustične eksperimente v živo, bo sestavljalo več manjših formacij kemičnih vrtov v raztopini vodnega stekla (natrijev metasilikat), ki bodo delovale kot okna v raziskovanje začetkov življenja in kemične procese, ki se odvijajo hitro, vendar preveč počasi, da bi jih zaznali s človeškim očesom. Na kemične reakcije, pri katerih vidne spremembe nastajajo v razponu od 8 do 48 ur, bodo usmerjene kamere, ki preko mikrokontrolerja zaznavajo spremembe v barvi in obliki. Spremembe učinkujejo na kodo za generiranje zvoka v živo in počasi spreminjajo sozvočje, ki je vseprisotno v galerijskem prostoru. Zvočenje izven področja človeškega časa kliče po perspektivi, ki upošteva večplastnost časovnih ritmov v okolju.

Več o zgodovini kemičnih vrtov
Zgodovina kemičnih vrtov je od samega začetka prepletena s poskusi, ki razmnoževanja oblik v kemičnih reakcijah primerjajo z biološkimi oblikami. Znanstvene raziskave iz zgodnjega 19. stoletja so si prizadevale dokazati, da se je biološko življenje razvilo iz neorganskega sveta fizike in kemije: iz kemičnih vrtov in osmotskih sil, iz difuzije in drugih fizikalno-kemijskih mehanizmov. Njihova prizadevanja na področju plazmogeneze in sintetične biologije je ovrgla genetika v 20. stoletju, ko je dokazala kompleksnost dednih celic z izolacijo DNK. V 21. stoletju, 29. maja 2015 je skupina 21. uglednih znanstvenic in znanstvenikov objavila raziskavo Od kemičnih vrtov h kemobrioniki (From chemical gardens to chemobrionics), ter ponovno pozvala k raziskavam zakonitosti samozdruževalnih struktur, ki naj bi bile pripeljale – kot predlagajo – do izvora metaboličnih sistemov v zgodnjih geoloških dobah Zemlje. (Iz besedila From chemical gardens to chemobrionics, (29. 5. 2015) pod katerega se je podpisalo 21 znanstvenic in znanstvenikov iz celega sveta.)

Besedilo: Ida Hiršenfelder (Opomba: Neologizem kemobrionika je interdisciplinarno raziskovalno področje, ki združuje kemijo, fiziko, biologijo in znanost o materialih. Iz besedila From chemical gardens to chemobrionics, (29. 5. 2015) pod katerega se je podpisalo 21 znanstvenic in znanstvenikov iz celega sveta.)

Pretekli dogodki

• Festival IZIS #7 | 5. – 26. julij 2019, Monfort, Portorož
• Experiment Future skupinska razstava, Kunsthalle Rostock, DE | 23.marec – 5. maj 2019
• esc medien kunst labor, Graz, Avstrija | 4. maj – 29. junij 2018
• Samostojna razstava, Galerija Simulaker, Novo mesto | 5. – 27. maj 2017
• Samostojna razstava, Galerija Močvara, Zagreb | 20. – 22. marec 2017
• Radical Atoms, Post City, Ars Electronica, Linz | 8. – 12. september 2016
• Device_art 5.016, Eastern Bloc, Montreal, Kanada | 12. maj – 1. junij 2016
• Samostojna razstava, Projektni prostor Aksioma, Ljubljana | 17. – 19. december 2015

Program postavitve v Projektnem prostoru Aksioma

Predavanje – Kemobrionika: Od izvora življenja do nano-materialov prihodnosti
17. december 2015, ob 19.00 uri

Predavanje bo sledilo metodam vodenja po botaničnih vrtovih. Izhodišče za predavanje bo besedilo Od kemičnih vrtov h kemobrioniki (From chemical gardens to chemobrionics), objavljeno maja letos, ki kemičnim vrtom vrača mesto na začetku zgodovine sintetične biologije. Znanstveniki v besedilu predlagajo neologizem kemobrionika, ki briše meje med neorgansko in organsko kemijo, ter predlaga številne metode za raziskovanje novih materialov. Interpretacija Časovnega zamika bo podana z vidika kritike znanosti, analize v živo generiranih vizualno zvočnih struktur in znanstvene fantastike.

Odprti laboratorij
18. in 19. december 2015, 13.00 – 20.00

Vztrajnostni performans v odprtem laboratoriju je namenjen laični in znanstveni publiki, ki se bo seznanila z zakonitostmi osmotskih sil in postopki za gojenje kristalnih tvorb. V laboratoriju bodo obiskovalci in obiskovalke preizkušali delovanje osmoze v solni raztopini s kemičnimi sestavinami kot so: natrijev silikat, natrijev acetat, kalcijevdiklorid, bakrov(II) sulfat, železov(III) klorid, kromov(II) klorid, železov(II) sulfat, kobaltov(II) klorid, aluminij kalijev aluminijev sulfat, manganovdiklorid, nikljev(II) sulfat. Publika se bo seznanila tudi s postopki v živo generirane glasbe, ki se modulira v upočasnjenem času izven spektra, ki bi ga zaznalo človeško uho.

O avtorjih

Robertina Šebjanič je intermedijska umetnica, ki se v svojih delih ukvarja z vzpostvitvijo razmerij med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Njeno raziskovanje je v zadnjih letih predvsem usmerjeno na področje živih sistemov. Njena raziskovalna umetniška dela se rezultirajo v obliki AV performansov ter zvočnih umetnosti, kakor tudi v kompleksnih potopitvenih postavitvah / instalacijah. Vsebinsko svoje ideje in koncepte pogosto realizira v sodelovanju z drugimi avtorji, zato njena dela utelešajo interdisciplinarnost in neformalno integracijo. Robertina Šebjanič je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, obe sta v Ljubljani, v Sloveniji. V študijskem letu 2005 / 2006 je študirala na Valand School of Fine Arts v Gothenburgu na Švedskem. Je članica mednarodne skupine Hackteria network, UR Instituta in Theremidi orchestra. Svoja dela predstavlja na mnogih samostojnih razstavah in v okviru mednarodnih razstav in festivalov med drugim tudi: Le Cube - DecaLab - Paris / Ars Elektronica, Stadtwerkstatt - Linz / Piksel festival - Bergen / Pooloop - Zurich / PortIzmir3 - K2 -Izmir / Device Art 2.015 - Kontejner - Klovičevi dvori- Zagreb / HackteriaLab - Yogyakarta / Touch me - Kontejner - Klovičevi dvori-Zagreb / Eyebeam - NYC / HackteriaLab - Yogyakarta / Share - NYC / Front Gallery - NYC / Galerija Kapelica - Ljubljana / 7. trienale slovenske umetnosti U3, +MSUM- Ljubljana / HackteriaLab - Bangalore / Device art 3.012 - Zagreb / Prima Gallery- Berlin / Galerija SC -Zagreb / Netaudio Festival- London / Likovni salon Celje / Galerija Alkatraz- Ljubljana / Paraflows- Dunaj / Haip- Ljubljana / Amber- Istanbul /Muzej sodobne umetnosti Vojvodine v Novem Sadu / Galerija KiBela, Kibla -Maribor / Kiblix festival - Maribor / SCCA- Ljubljana / Share - Beograditd ...

Aleš Hieng – Zergon je DJ, producent elektronske glasbe ter zvočni umetnik, ki deluje tudi v polju avdio-vizualnih performansov in na širokem področju DIY elektronike. Zanimata ga tako klubska glasba, kot sonični in avdio-vizualni eksperimenti. Njegova glasba sega od deep housa in techna do idm, noisa in abstraktne drone glasbe. Od leta 2003 je aktiven član kolektiva Synaptic, z rednimi nastopi in live acti doma in v tujini ter nastopanjem ali DJ-anjem po klubih, galerijah in koncertnih dvoranah.

Ida Hiršenfelder je kuratorka in kritičarka za intermedijsko umetnost. Z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM sodeluje pri projektih za hranjenje digitalnih arhivov in avdiovizualne kulturne dediščine. V teoriji s posthumanističnega vidika raziskuje interdisciplinarna področja med naravoslovnimi znanostmi in umetnostjo. V praksi se ukvarja z raziskovanjem zvočne umetnosti, analogne elektronike in šumnohrupnih zvočnih struktur v sodelovanju z medijsko umetnico Sašo Spačal in kolektivom Theremid Orchestra.

Kolofon

Avtorja: Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon, Ida Hiršenfelder
Programiranje: Slavko Glamočanin
Tehnična pomoč: Valter Udovičić
Produkcija: Zavod Projekt Atol, zanj Uroš Veber in Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, zanj Tina Dolinšek
V sodelovanju: Zavod Aksioma

Zahvale: Ekipa Aksiome (Janez Janša, Marcela Okretič, Sonja Grdina, Hana Ostan Ožbolt, Valter Udovičić), SCCA - Zavod za sodobno umetnost, Roman B.

Projekt je leta 2016 prejel nominacijo za nagrado STARTS, ki jo za umetniške inovacije v tehnologiji, industriji in družbi podeljuje Evropska komisija.

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.